Paragraph

 1 1 |             letal po vasi, valíl se v travi na oglu hiše pod mladim
 2 1 |             z rosnim očesom, vstaja v spominu iz teh dni! Tako
 3 1 |          platnu, ki se je belilo, a v naročje mi dali manjšo sestro,
 4 1 |            Kako se ne bi! Če sem si v tisti dobi mislil Boga,
 5 2 |             bil župnikovega nasmeha v svesti, a kaj se zgodi?
 6 2 |            kaj se zgodi? Voz je bil v tem času že daleč zdrčal
 7 2 |           odprtima ustnicama gledal v tistega, ki je pripovedoval
 8 2 |            sem mislil: vsaka uboga, v rjavo debelo suknjo oblečena
 9 2 |          teh pripovedk mi je ostalo v spomin vtisnjenih do današnjega
10 4 |         šole na počitnicah. Bilo je v prvi polovici avgusta popoldne.
11 4 |         kamene. Vsi smo bili zbrani v hiši, nekateri okoli javorove
12 4 |           pri peči, kakor je navada v kmetskih hišah. Na klopi
13 4 |           hiše podnevi brez darú, a v mraku ne zapode brez stana,
14 5 |           kmetje. Sveti Elija se je v železnih kolih drdral po
15 5 |            šibic, na cvetno nedeljo v cerkvi posvečenih, obrnili
16 5 |            molili zadnji evangelij: V začetku je bila beseda itd.,
17 5 |            oča naš! oča naš! kir si v nebesih, kir si v nebesih
18 5 |            kir si v nebesih, kir si v nebesih itd., a naposled
19 7 |            vernim krščenikom pisano v roko dalo stoprv po njegovem
20 7 |             A tako so bili izsukani v prepir in besedni boj, da
21 7 |      duhovín (Bog bodi pri nas!) in v roki držal gnojne vile?"
22 7 |           kruh pekli, vrgli ste jih v peč, ako se ne motim," rečem
23 7 |       Plutonovo podobo na prestolu, v rokah trizob držeč. V njej
24 7 |     prestolu, v rokah trizob držeč. V njej so bili razni čarodejni
25 7 |          koplje zaklad, kako se ide v ris in več takih neumnosti.
26 7 |           ni mi bilo žal, da je šla v ogenj. ~
27 8 |             udrihal. Pogovor je bil v hiši naveden baš na pravo
28 8 |             brat, ki se je bil samo v domači učilnici navadil
29 8 |              kaj je to kaj čudnega? V takem mežávem vremenu se
30 8 |            tudi ona klékarica in da v oblake leta na pečni kljuki,
31 8 |          pečni kljuki, na metli ali v pečnih kadunjah, v katere
32 8 |        metli ali v pečnih kadunjah, v katere vtakne kak trden
33 8 |          baba zdaj bogvedi kje gori v oblakih in to pri peči je
34 8 |              kako je treba sóblazen v strah prijemati!" Stara
35 8 |            je ob pol petih popoldne v sredo, Bog nas hrani in
36 8 |            če je tudi morebiti sama v družbi in posluša pogovor,
37 9 |      natlačil pipo, katero je držal v ustih in grobo kresal, da
38 9 |       vselej dobro, kadar so ljudje v takih pomenkih." Veronika
39 9 |             tako trdovratno podelan v čarodejnice, kakor si zdaj,
40 9 |             so precej drugo nedeljo v cerkvi hudó ožigali, da
41 9 |            kaj! In kaj se zgodi? Že v ponedeljek jutro, ko gre
42 9 |     ponedeljek jutro, ko gre hlapec v hlev, najde sredi hleva
43 9 |          črne bukve, teko naglo dol v hlev, po latinski pomolijo,
44 9 |        hotel gnojne vile izdreti in v kot postaviti, kjer je takim
45 10|              Tudi vile pojdejo same v kot!' Kolikrat mi je to
46 10|         gospod vse drugače govorili v cerkvi. Rekli so: 'Do zdaj
47 10|            belih konjéh k njemu gor v sobo, same žene domačega
48 10|           slišal? Pametni bodite in v Boga verujte!' Zakaj so
49 12|          stara teta Polona ostanejo v hiši. Tem se ni mudilo nikamor
50 12|           bili sicer pameten mož, a v tej stvari, kakor je toliko
51 12|          nič." Razgagar naglo skoči v boj: "Andrejec, kaj ne veš,
52 12|              kako si jih sam slišal v oblakih, tam gori nad Brezovimi
53 12|             napravljalo in vrelo je v oblakih, da Bog nam pomagaj!
54 12|           nobena ne more razločiti. V oblakih je je bilo tudi
55 13|              ka ne vsi enake. Če se v lemenatu kaj pregreši, da
56 13|      zavrtelo na nebu, hitro kadila v kadilnico, bukvice v roko
57 13|         kadila v kadilnico, bukvice v roko in molili so ter kadili
58 13|          Ribnice. Nebo se pooblači, v oblakih začne vreti, bliskati
59 13|          sam vrag. Bukvice so imeli v roki in zmerom gledali na
60 13|             so jo šle raztresat ali v ribniško ali celo tja na
61 13|         gospoda. Tema je bila kakor v mehu. Sever je svetil, jaz
62 15|      zámrtvo na klop, ko sva prišla v Šempas v gostišče. Da bi
63 15|              ko sva prišla v Šempas v gostišče. Da bi jaz ne bil
64 16|       Vstane ti ropot in hrup kakor v peklu. Pred nama babe z
65 17|        vpirajo, da bi voz pod cesto v prekop zvrnile. Posebno
66 17|           Posebno zgoraj so tiščale v voziček, in tudi zadaj so
67 17|            jih je imel, da blato ni v hrbet kropilo. Nego je okoli
68 19|             konj, zdaj kakor pijan, v kolesnicah ležeč človek,
69 19|             Nu, zdaj se nič ne boj! V treh letih je samo en dan,
70 19|          treh letih je samo en dan, v katerem nisem jak na vražje
71 19|          boj. Počasi goni ter molči v Dvorski vasi, kaj se je
72 19|            je bilo potlej vse mimo. V Dvorski vasi ostaneva pri
73 19|           Nego, kakor bi vodo imela v ustih. Samo s kobilice se
74 19|          vem kam, kakor bi se vdrlo v zemljo. Potem je bil mir
75 20|        oglasi teta Polona s klobkom v roki: "Kaj bi se menil!
76 20|             po hudem vremenu živino v gozd na pašo. Pod gredami,
77 20|         Žedéla je sključena z glavo v se zakrivljeno. Otrok usmiljen
78 21|             pod milim nebom, žena!' V tem hipcu se baba vzkloni,
79 22|           da je. Saj si se učil tam v Ljubljani rdeče bukve si
80 22|            tisto mazilo, ki je bilo v majhnem lončku. Mlad je
81 23| blagovoljnemu čitatelju podajam, ne v nauk, nego v smeh. ~
82 23|            podajam, ne v nauk, nego v smeh. ~