Paragraph

 1 1 |         smo mu rekali otroci. Kje so že ti časi, ko smo iz trpotčevih
 2 1 |       stebel spletali kočije! Kje so dnevi, ko smo domačemu psu
 3 1 |       danes godilo, še pomnim, da so me neko lepo, gorko pomladnje
 4 2 |           časi malo pretepó! Bili so to blagi časi, ko sem še
 5 2 |         trepetal. Take pripovedke so mi domišljivost tako razgrele,
 6 2 |      neovržna resnica vse to, kar so pripovedovali stari dedci,
 7 2 |          krojači in čevljarji, ki so hodili šivat od hiše do
 8 3 |     kmetih tako ne verjemó, kakor so jih tedaj, kadar sem jih
 9 3 |          nikakor izvirne, a zopet so vredne ohranila, ker jezik
10 3 |           ker jezik in pripovedka so zgodovina vsakemu, a še
11 4 |      kmetice jej niso dajale, ker so jo imele rade. Bog ne daj!
12 4 |      imele rade. Bog ne daj! Zato so jej dajale, ker so se je
13 4 |           Zato so jej dajale, ker so se je bale, kajti posebno
14 4 |         to bilo velik greh, kakor so nam vedno pripovedovali
15 5 |            Mežnar je zvonil. Mati so bili že davno vrgli na ogenj
16 5 |       obrnili stole narobe, potem so stopili na vežni prag, molili
17 5 |          neko posebno molitev, ki so rekli, da oblake najhuje
18 7 |        njegovem vnebohodu. A tako so bili izsukani v prepir in
19 7 |        mogel na konec priti. Zdaj so bili stopili baš raz vežéni
20 7 |   odgovorim: "Vi bolje veste, kje so. Ko ste zadnjič kruh pekli,
21 7 |        rokah trizob držeč. V njej so bili razni čarodejni uki,
22 8 |         na pravo cesto, na katero so starejši kmetje tiste dobe
23 8 |         meni ter mi reče tako, da so ga slišali vsi, kar jih
24 8 |      izgovoriti uro in dan, kadar so o takih stvareh pomenki,
25 9 | izgovoriti je vselej dobro, kadar so ljudje v takih pomenkih."
26 9 |         Saj vem, kako je bilo, ko so bili še krški gospod pri
27 9 |         je bil gospoda usopil, da so mu jezno rekli: 'Marko,
28 9 |       odveze!' Gospodje znajo, da so, ali povedati ne smejo,
29 9 |         se jih bojé! Krški gospod so precej drugo nedeljo v cerkvi
30 9 |           cerkvi hudó ožigali, da so to samo vraže, besede starih
31 9 |     privezane vse tri krave. Tako so bile verige zapletene, da
32 10|          ga! Drugo nedeljo po tem so gospod vse drugače govorili
33 10|          govorili v cerkvi. Rekli so: 'Do zdaj sem vas učil,
34 10|        učil, da ni čarodejnic! E, so, so, da bi jih tako ne bilo!
35 10|          da ni čarodejnic! E, so, so, da bi jih tako ne bilo!
36 10|       tako ne bilo! Na moje krave so se bile spravile ta teden,
37 10|         se zdaj zgodi? Prijezdile so bile na belih konjéh k njemu
38 10|     domačega kraja. Vsako posebej so poznali, in so začele kričati: '
39 10|      Vsako posebej so poznali, in so začele kričati: 'Oporeci,
40 10|        začno: 'Kdaj sem rekel, da so čarodejnice? Kdo me je slišal?
41 10|         in v Boga verujte!' Zakaj so gospod tako govorili? ~
42 11|                         Zato, ker so se bali bab." ~
43 12|     zasijalo izza oblakov. Kmetje so jeli vstajati s klopi in
44 12|      plačati. Žene in dekleta, ki so navadno še pridnejše od
45 12|           pridnejše od mož, stale so nekatere že dolgo pri vratih,
46 12|           iti mudilo, a poslušale so vendar tudi rade. Zdaj udere
47 12|           mudilo nikamor iti, ker so bili že priletnejši, in
48 12|        vse to verjamete?" Moj oča so bili sicer pameten mož,
49 13|           pri Svetem Gregorju, to so bili tič, kadar se je bilo
50 13|           cerkvenca sem bil. Nego so jim zato rekli, ka so bili
51 13|        Nego so jim zato rekli, ka so bili doma tam doli od Metlike,
52 13|           tam doli od Metlike, in so malo drugače govorili. Rekli
53 13|           drugače govorili. Rekli so: 'Vi ste grešniki večji,
54 13|          ste grešniki večji, nego so bili farizerji in pismouki.'
55 13|           nisem poznal. Deset let so bili pri Svetem Gregorju,
56 13|          bukvice v roko in molili so ter kadili da so bežali
57 13|           molili so ter kadili da so bežali oblaki, kakor bi
58 13|           kakor sam vrag. Bukvice so imeli v roki in zmerom gledali
59 13|       Zdaj se nič ne boj!' Začeli so po latinski moliti, križati,
60 13|        klekarice tako nagnati, da so imele točo že vso narejeno
61 13|          vendar jim je ukazal, da so jo tako držale, da jim je
62 13|         in potem jim je rekel, da so jo šle raztresat ali v ribniško
63 13|         se je tudi vse jokalo, ko so šli od Sv. Gregorja. Prišel
64 13|            kar zagledam lučce, ki so po njivah sukale mígel magel
65 13|         ker sva precej vedela, da so klekarice. Samo gospoda
66 14|        Kaj bi tisto! To se ve, da so klekarice." Teta pristavi: "
67 14|          taji; samo to trdijo, da so božje dekle, da ž njimi
68 15|       dekla, da bi jo zlodej! Kaj so bile naredile nama, dvorskemu
69 15|        goniti; posvetite!' Precej so bile pri svinjah in pred
70 15|        svinjah in pred nama, lase so imele vse proste dol po
71 16|           Turjaka domov. Vezovali so nekakovega gospoda, in tako
72 16|        tamkaj. Jeseni je bilo, ko so bile vse njive že prazne
73 17|           zvrnile. Posebno zgoraj so tiščale v voziček, in tudi
74 17|          v voziček, in tudi zadaj so ga na zdolenjo stran nagibale
75 17|     otepal z bukvicami, za katere so ga vendar prijele babe,
76 19|           zopet bil tak dan. Kako so babe to izvohale, sam ne
77 20|          na pašo. Pod gredami, ki so že sredi smrečja nad našo
78 22|       Svet je kvišku zijal, koder so letela, in prišla so dol
79 22|        koder so letela, in prišla so dol nad sveti Kum. Tam so
80 22|         so dol nad sveti Kum. Tam so padla na zemljo, ker je
81 23|                              Tako so se pogovarjali. Jaz sem