Paragraph

 1 1 |          očeta brat, Grmov stric, kakor smo mu rekali otroci. Kje
 2 1 |         potrpel je ter se uklonil kakor stoičen modrec neogibni
 3 1 |         iz teh dni! Tako natanko, kakor bi se danes godilo, še pomnim,
 4 1 |           tak ovratnik pod brado, kakor naš gospod župnik ali kaplan.
 5 3 |           kmetih tako ne verjemó, kakor so jih tedaj, kadar sem
 6 4 |          drugi na klopi pri peči, kakor je navada v kmetskih hišah.
 7 4 |        ker bi to bilo velik greh, kakor so nam vedno pripovedovali
 8 5 |       bliskalo in zopet stiskalo, kakor govore kmetje. Sveti Elija
 9 5 |           grmenje, in dež je lil, kakor bi ga iz kebla usipal. Mežnar
10 6 |       bodi, bodi miren in kroták,~kakor je bil Jezus mlád,~ko je
11 7 |        šole, kjer vas uče čarati, kakor sem slišala, točo delati
12 8 |         plahto ali umazano rjuho, kakor imajo morske ladje platna
13 8 |         ni mogla počivati, pridna kakor črv, ki zmerom po zemlji
14 9 |   deževalo, a vendar ne tako zelo kakor poprej. Precej se oglasi
15 9 |          in zakaj se potlej dela, kakor bi kvišku pogledal?" Razgagar: "
16 9 | trdovratno podelan v čarodejnice, kakor si zdaj, verjemi ali ne
17 9 |           da jih ni mogel rešiti, kakor se je ubijal. Šel je gospodu
18 12|      pameten mož, a v tej stvari, kakor je toliko kmetov. Razum
19 12|           Od konca je tako vrelo, kakor vselej vre. Ali potlej,
20 12|          vre. Ali potlej, potlej! Kakor bi človek stal na kakem
21 12|         tako. Hrup in šum je bil, kakor bi jib sto in sto in še
22 13|      treba s klekaricami udariti, kakor svet pripoveduje. Razgagar,
23 13|       kadili da so bežali oblaki, kakor bi jih s palico podil. Tudi
24 13|          po kobilici, ki je tekla kakor blisk. Majhena, hrvatska
25 13|          je bila, a teči je znala kakor sam vrag. Bukvice so imeli
26 13|          po gospoda. Tema je bila kakor v mehu. Sever je svetil,
27 13|        bab? Sem pridite babe!' In kakor bi trenil, mirno stoje na
28 13|            vendar se mi je zdelo, kakor bi me tresla mrzlica, Severja
29 15|      poganjal. Psa sem imel tudi. Kakor bi trenil, zagledava luči
30 15|      moliti. Bog, da sem ga znal. Kakor bi jih pometel, tako izginejo
31 16|           Vstane ti ropot in hrup kakor v peklu. Pred nama babe
32 17|          bilo, sam ne vem od kod, kakor bi razbijalo po železnih
33 18|          mogel, in babe zacvilile kakor pseta in potem konja naglo
34 19|        tako je bilo na cesti zdaj kakor mrtev, preko ceste zavaljen
35 19|         ceste zavaljen konj, zdaj kakor pijan, v kolesnicah ležeč
36 19|            da je nad nama letelo, kakor veliko, staro sedlo. Glave
37 19|           imelo in tako je letalo kakor ponočni vran ter vpilo kakor
38 19|      kakor ponočni vran ter vpilo kakor želna. Zmerom je bilo nad
39 19|      Molčal sem jaz in tudi Nego, kakor bi vodo imela v ustih. Samo
40 19|           s kobilice se je kadilo kakor iz peči, da mi je rekel
41 19|           teči otroče brez glave, kakor do sedem ali osem let staro.
42 19|        zmerom pred nama teklo, in kakor sem poganjal, kobilica ga
43 19|           izgine, sam ne vem kam, kakor bi se vdrlo v zemljo. Potem
44 22|     klekarice, ki pade z oblakov, kakor je bila ta, ne ogovoriš,
45 22|          ubiješ, ne gane se ti; a kakor jo ogovoriš, mahoma zleti!" "
46 22|           li, da je res vse tako, kakor se pripoveduje, ka-li?"