Paragraph

 1 1 |       je mali A med pismeni; ko sem še bos letal po vasi, valíl
 2 1 |       Samo po sebi se umeje, da sem se odkril, ko je voz bil
 3 1 |         mene. Kako se ne bi! Če sem si v tisti dobi mislil Boga,
 4 2 |                    A ne samo da sem se odkril jaz, tudi sestri
 5 2 |     Svojo kapo med koleni držeč sem naglo sestri odvezoval kapico,
 6 2 | odvezoval kapico, a čim nagleje sem vozal reševal, tem huje
 7 2 |  ponosno pogledam na cesto, ker sem si bil župnikovega nasmeha
 8 2 |       župnik se ni ozrl, in jaz sem zastonj odvezoval! To mi
 9 2 |       Bili so to blagi časi, ko sem še z odprtima ustnicama
10 2 |  domišljivost tako razgrele, da sem mislil: vsaka uboga, v rjavo
11 2 |    današnjega dneva. Pozneje ko sem bil dijak, že nisem verjel,
12 2 |    dolgo samega ponoči, akotudi sem ta strah o vsaki priliki
13 3 |      jih sam verujem. Osvedočen sem, da jih ljudje že po kmetih
14 3 |       kakor so jih tedaj, kadar sem jih jaz poslušal, ker omiki
15 4 |                             Bil sem dijak šeste šole na počitnicah.
16 7 |       križem. Zaradi te molitve sem se z materjo često prepiral,
17 7 |         takih malo pomnim, koli sem petdeset leta stara." Jaz
18 7 |      kjer vas uče čarati, kakor sem slišala, točo delati in
19 7 |     malo nasmehnivši se. "Vrgla sem jih, vrgla. Saj ti jih tudi
20 7 |      več takih neumnosti. Kupil sem jo bil iz radovednosti,
21 7 |      bil iz radovednosti, a ker sem videl, kaka nespamet je
22 8 |     bilo okrog mize, pri kateri sem tudi jaz sedel: "Veronika
23 8 |       njo ljudem oči slepi. Saj sem že slišal, da babe takisto
24 8 |         kar je pripovedoval, to sem vedel, in torej mu rekel: "
25 10|      cerkvi. Rekli so: 'Do zdaj sem vas učil, da ni čarodejnic!
26 10|      bile spravile ta teden, da sem jih stežka razplel.' Ná,
27 10|       gospod zopet začno: 'Kdaj sem rekel, da so čarodejnice?
28 12|       še zmerom prejo vila. Jaz sem skrbel, da bi se pogovor
29 13|       Za hlapca in za cerkvenca sem bil. Nego so jim zato rekli,
30 13|      ponedeljek pred kresom, ko sem gospoda vozil od dveh popoldne
31 13|      Nego še bolj goni!' Pognal sem še bolj, da smo leteli.
32 13|      mehu. Sever je svetil, jaz sem zvonil pred gospodom. Ko
33 13|       njivah sukale mígel magel sem ter tja. Jaz sem molčal,
34 13|    mígel magel sem ter tja. Jaz sem molčal, Sever molčal. Obeh
35 13|         ne vidiš brinoških bab? Sem pridite babe!' In kakor
36 13|       smo šli skozi nje. Zvonil sem še zmerom, vendar se mi
37 15|       klical, jaz poganjal. Psa sem imel tudi. Kakor bi trenil,
38 15|         in zavpije: 'Hoj! babe, sem tecite, sem! Ne vidimo kod
39 15|          Hoj! babe, sem tecite, sem! Ne vidimo kod goniti; posvetite!'
40 15|       konfitor' moliti. Bog, da sem ga znal. Kakor bi jih pometel,
41 19| kolesnicah ležeč človek, in jaz sem zmerom vpil in poganjal
42 19|     ostaneva pri kovaču. Molčal sem jaz in tudi Nego, kakor
43 19|       pred nama teklo, in kakor sem poganjal, kobilica ga nikoli
44 23|     Tako so se pogovarjali. Jaz sem jutrodan zapisal vse te
45 23|    razgovore in shranil. Te dni sem premetaval svoje stare liste