Paragraph

 1 2 |        ne samo da sem se odkril jaz, tudi sestri se je bilo
 2 2 |    zdrčal župnik se ni ozrl, in jaz sem zastonj odvezoval! To
 3 3 |        jih tedaj, kadar sem jih jaz poslušal, ker omiki se umika
 4 7 |       sem petdeset leta stara." Jaz rečem: "Ako ne bode toče,
 5 7 |        vile?" povprašajo smeje. Jaz odgovorim: "Vi bolje veste,
 6 7 |         ako se ne motim," rečem jaz, tudi malo nasmehnivši se. "
 7 8 |       mize, pri kateri sem tudi jaz sedel: "Veronika je tam
 8 9 |           Marko, veš, ako bi te jaz na smrtni postelji izpovedoval
 9 9 |         verjemi ali ne verjemi, jaz bi ti ne dal odveze!' Gospodje
10 9 |        besede starih bab in kaj jaz vem kaj! In kaj se zgodi?
11 12|        je še zmerom prejo vila. Jaz sem skrbel, da bi se pogovor
12 13|       hitro goni!' reko gospod! Jaz mahnem po kobilici, ki je
13 13|         bil tam. Enkrat sva šla jaz in gospod Nego ponoči od
14 13|         Trije smo bili: gospod, jaz in Severjev sin, ki je bil
15 13|        v mehu. Sever je svetil, jaz sem zvonil pred gospodom.
16 13|        mígel magel sem ter tja. Jaz sem molčal, Sever molčal.
17 15|    Šempasu. Razborec je klical, jaz poganjal. Psa sem imel tudi.
18 15|            Ni treba,' odgovorim jaz. Razborec si ni dal nič
19 15|       plah k nama. Hitro začnem jaz, 'konfitor' moliti. Bog,
20 15|        Šempas v gostišče. Da bi jaz ne bil znal 'konfitarja',
21 17|        čem! Kobilica se ustavi, jaz se plašan ozrem, kaj dela
22 19|     kolesnicah ležeč človek, in jaz sem zmerom vpil in poganjal
23 19| ostaneva pri kovaču. Molčal sem jaz in tudi Nego, kakor bi vodo
24 19|         tako naglo, če ni sila. Jaz in Nego sva bolj vedela,
25 19|         staro. Kobilica prsk, a jaz naglo zavpijem: "Spet je
26 22|         zleti!" "E teta," rečem jaz, "menite li, da je res vse
27 23|         Tako so se pogovarjali. Jaz sem jutrodan zapisal vse