Paragraph

 1 1 |         vrt za stražo k platnu, ki se je belilo, a v naročje
 2 2 |       se je bilo treba odkriti, ki je imela na glavi belo,
 3 2 |     ustnicama gledal v tistega, ki je pripovedoval pripovedke
 4 2 |   ženice, krojači in čevljarji, ki so hodili šivat od hiše
 5 3 |     kakršen je slovenski narod, ki druge zgodovine nima. ~
 6 4 |         Veronika, stara ženica, ki baš ni prosila od hiše do
 7 5 |        še neko posebno molitev, ki so rekli, da oblake najhuje
 8 7 |         imaš tiste rdeče bukve, ki je bil spredaj narejen duhovín (
 9 8 |    prilikah. Moj starejši brat, ki se je bil samo v domači
10 8 |         prijemati!" Stara teta, ki je pazljivo vse na uho vlekla
11 8 |     počivati, pridna kakor črv, ki zmerom po zemlji vrta, reče: "
12 9 |                 Stari Razgagar, ki je bil za mizo, je baš natlačil
13 12|     drugače ne bi mogel davkov, ki rasto od dneva do dneva,
14 12|       plačati. Žene in dekleta, ki so navadno še pridnejše
15 13|         Jaz mahnem po kobilici, ki je tekla kakor blisk. Majhena,
16 13|    gospod, jaz in Severjev sin, ki je bil prišel po gospoda.
17 13|      polje, kar zagledam lučce, ki so po njivah sukale mígel
18 15|         gor po bregu. Razborec, ki je vselej bil objesten,
19 16|       in gladko gor do Ostrice, ki je pod Kožarji. Ko prideva
20 17| nagibale za tista velika ušesa, ki jih je imel, da blato ni
21 18|      ugledaš, to je sama zmama, ki človeka plaši, konj je ne
22 20|      gozd na pašo. Pod gredami, ki so že sredi smrečja nad
23 22|       pride!' Dokler klekarice, ki pade z oblakov, kakor je
24 22| pripovedoval moj ujček Tisovec, ki je za mladih let služil
25 22|    imenuje. Bila je gospodinja, ki je tudi letala po oblakih.
26 22|        potem dala tisto mazilo, ki je bilo v majhnem lončku.