Paragraph

 1 2 |          je zabavljal. Naposled ga vendar nekako rešim, potegnem otroku
 2 2 |        hiše do hiše, a strah me je vendar bilo še dolgo samega ponoči,
 3 4 |           prosila od hiše do hiše; vendar je imela svoje gospodinje
 4 4 | pripovedovali vsi starejši ljudje; vendar Veroniki darov niso dajali. ~
 5 7 |            da se nam toče ni bati. Vendar je bil náliv, da takih malo
 6 8 |         družbi in posluša pogovor, vendar ne more nikomur nič nahuditi. ~
 7 9 |        zunaj še zmerom deževalo, a vendar ne tako zelo kakor poprej.
 8 12|         iti mudilo, a poslušale so vendar tudi rade. Zdaj udere vse
 9 12|           ker ni dovolj izobražen, vendar se ne more otresti vsega,
10 12|            je slišati, a beseda se vendar nobena ne more razločiti.
11 12|            nisem še nikoli slišal. Vendar se je bilo nazadnje pregnilo
12 13|        reče: "Zvon ima veliko moč; vendar nimajo vsi enake. Ta gori
13 13|          pri njih za hlapca; menda vendar veš!" "Kaj bi ne vedel,"
14 13|            točo že vso narejeno in vendar jim je ukazal, da so jo
15 13|         nje. Zvonil sem še zmerom, vendar se mi je zdelo, kakor bi
16 16|       Razgagar: "Enkrat se nama je vendar tesno godilo, meni in gregorskerou
17 17|         bukvicami, za katere so ga vendar prijele babe, in mu jih
18 19|        repa, a velike perutnice je vendar imelo in tako je letalo
19 19|          ali je bilo previsoko. Ko vendar prideva na svetlo iz smrečja,