Paragraph

 1 1 |      mene. Kako se ne bi! Če sem si v tisti dobi mislil Boga,
 2 2 |       pogledam na cesto, ker sem si bil župnikovega nasmeha
 3 4 |        kajti posebno ženski svet si je na uho šepetal, da je
 4 5 |   izrekel: oča naš! oča naš! kir si v nebesih, kir si v nebesih
 5 5 |       naš! kir si v nebesih, kir si v nebesih itd., a naposled
 6 7 |           Kaj ti veš? Nejevernik si bil, nejevernik si, posebno
 7 7 |    Nejevernik si bil, nejevernik si, posebno letos, ko si prišel
 8 7 | nejevernik si, posebno letos, ko si prišel iz sedme šole, kjer
 9 9 |     podelan v čarodejnice, kakor si zdaj, verjemi ali ne verjemi,
10 10|    začele kričati: 'Oporeci, kar si rekel! Oporeci, kar si rekel!
11 10|       kar si rekel! Oporeci, kar si rekel! Če ne, če ne, gorje
12 12|       Andrejec, kaj ne veš, kako si jih sam slišal v oblakih,
13 12|          nad Brezovimi dolmi, ko si šel domov s sejma od Svetega
14 13|    pripoveduje. Razgagar, saj ti si bil pri njih za hlapca;
15 15|          odgovorim jaz. Razborec si ni dal nič dopovedati, in
16 21|      prekleti kamenski volk! Kam si nas zavlekel!' ter zleti,
17 22|         najbolje veš, da je. Saj si se učil tam v Ljubljani
18 22|          v Ljubljani rdeče bukve si imel tudi, dokler ti jih