| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Spomini o verah in mislih prostega naroda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
1001 1 | je sicer malo mrmral in vrčal res, a ker je bil dobrosrčen 1002 12| tako vrelo, kakor vselej vre. Ali potlej, potlej! Kakor 1003 13| polju. Ali tak gospod je kaj vreden za kmeta! On je znal klekarice 1004 3 | nikakor izvirne, a zopet so vredne ohranila, ker jezik in pripovedka 1005 12| To je bilo res! Na hudo vreme se je napravljalo in vrelo 1006 13| pooblači, v oblakih začne vreti, bliskati se, treskati: ' 1007 15| tako preplašen, da se je vrgel zámrtvo na klop, ko sva 1008 7 | Pri vsaki poslednji treh vrstic je bilo treba prekrižati 1009 1 | pomladnje jutro postavili na vrt za stražo k platnu, ki se 1010 3 | pripovedka so zgodovina vsakemu, a še posebno edina zgodovina 1011 21| Na vsem tem vremenu ste bili tukaj 1012 13| nagnati, da so imele točo že vso narejeno in vendar jim je 1013 1 | posmehujem z rosnim očesom, vstaja v spominu iz teh dni! Tako 1014 12| oblakov. Kmetje so jeli vstajati s klopi in od mize ter se 1015 19| molčala sva oba. Jutrodan vstaneva, ko še ni bilo dneva, ker 1016 8 | pečnih kadunjah, v katere vtakne kak trden kol ter nanj obesi 1017 2 | pripovedk mi je ostalo v spomin vtisnjenih do današnjega dneva. Pozneje 1018 22| vsega sit je bil, gre in ti vzame lonček ter namaže nekaka 1019 22| kola s tistim mazilom! Ná! vzdignejo se še kola in zlete o belem 1020 7 | ni treba vedeti. Metlo bi vzela in pognala vas in vaše profesorje; 1021 9 | gospodu povedat. Gospod vzemo s police nekake črne bukve, 1022 17| prijele babe, in mu jih hotele vzeti. Nego zavpije: ~ 1023 21| žena!' V tem hipcu se baba vzkloni, skoči pokonci in zakriči 1024 2 | reševal, tem huje mi je zabavljal. Naposled ga vendar nekako 1025 9 | krvavo molzla? Zakaj se pri Zabradku ni hotelo maslo delati, 1026 10| posebej so poznali, in so začele kričati: 'Oporeci, kar si 1027 13| Gregor! Zdaj se nič ne boj!' Začeli so po latinski moliti, križati, 1028 5 | molili zadnji evangelij: V začetku je bila beseda itd., potem 1029 15| se ves plah k nama. Hitro začnem jaz, 'konfitor' moliti. 1030 18| kolikor je mogel, in babe zacvilile kakor pseta in potem konja 1031 17| tiščale v voziček, in tudi zadaj so ga na zdolenjo stran 1032 5 | stopili na vežni prag, molili zadnji evangelij: V začetku je 1033 7 | bolje veste, kje so. Ko ste zadnjič kruh pekli, vrgli ste jih 1034 9 | smrtni postelji izpovedoval zadnjo uro in ti bi še zmerom bil 1035 13| pridem na brinoško polje, kar zagledam lučce, ki so po njivah sukale 1036 15| imel tudi. Kakor bi trenil, zagledava luči nad seboj gor po bregu. 1037 7 | uki, n.pr.: kako se koplje zaklad, kako se ide v ris in več 1038 21| vzkloni, skoči pokonci in zakriči po štajersko: 'Ti prekleti 1039 20| je sključena z glavo v se zakrivljeno. Otrok usmiljen zavpije: ' 1040 15| preplašen, da se je vrgel zámrtvo na klop, ko sva prišla v 1041 9 | ustih in grobo kresal, da bi zapalil, reče teti: "Polona, res 1042 18| reče: 'Ako morebiti kaj zapaziš, meni reci: Nego, treba 1043 23| pogovarjali. Jaz sem jutrodan zapisal vse te razgovore in shranil. 1044 9 | krave. Tako so bile verige zapletene, da jih ni mogel rešiti, 1045 4 | brez darú, a v mraku ne zapode brez stana, ker bi to bilo 1046 13| posebno dober. Kadar ta zapoje, precej se ga ustrašijo 1047 7 | oblake z velikim križem. Zaradi te molitve sem se z materjo 1048 1 | orehom, katerega je bil zasadil mojega očeta brat, Grmov 1049 9 | hlev, najde sredi hleva zasajene gnojne vile in k njim privezane 1050 12| uvédrilo, sonce je zopet lepo zasijalo izza oblakov. Kmetje so 1051 2 | župnik se ni ozrl, in jaz sem zastonj odvezoval! To mi ni bilo 1052 8 | meniš, ali jej čem razpasati zástor? Če je sóblazen pri peči 1053 12| skrbel, da bi se pogovor ne zasuknil drugam, in torej očetu rečem: " 1054 8 | tiste dobe posebno radi zasuknili o takih prilikah. Moj starejši 1055 19| kakor mrtev, preko ceste zavaljen konj, zdaj kakor pijan, 1056 21| kamenski volk! Kam si nas zavlekel!' ter zleti, da je hitro 1057 13| polje. Če se je kolikaj zavrtelo na nebu, hitro kadila v 1058 9 | poprej. Precej se oglasi Zavrtnica pri peči: "Nu, ali ste videli? 1059 18| nazaj po babah, da je bič zažvižgal, kolikor je mogel, in babe 1060 4 | mlinske kamene. Vsi smo bili zbrani v hiši, nekateri okoli javorove 1061 12| sejma od Svetega Antona na Zdenjski Rebri?" Oča odgovori: "To 1062 17| in tudi zadaj so ga na zdolenjo stran nagibale za tista 1063 2 | bil v tem času že daleč zdrčal župnik se ni ozrl, in jaz 1064 12| tako pobila, da ni bilo zelenega po njivah, pa je tudi zvonilo 1065 5 | drdral po nebu, da se je zemlja tresla tako namreč narod 1066 19| je bila pri Sv. Gregorju zgodaj maša. Vse je bilo dobro. 1067 3 | slovenski narod, ki druge zgodovine nima. ~ 1068 17| prekop zvrnile. Posebno zgoraj so tiščale v voziček, in 1069 22| dolenjsko stran. Svet je kvišku zijal, koder so letela, in prišla 1070 3 | torej večina slovenskega, zlasti mlajšega naroda že morebiti 1071 2 | že nisem verjel, da je zlata neovržna resnica vse to, 1072 6 | evangelije brál,~Marija na zlatem stolci sedéla,~rumene lasce 1073 22| vzdignejo se še kola in zlete o belem dnevu ljudem nad 1074 22| mazala, preden je na kljuki zletela, in kam je potem dala tisto 1075 18| potem konja naglo poženem. Zleteli smo, da se menda nobeno 1076 7 | neumnost, imenovana: "Rdeči zmaj", spredaj imajoč Plutonovo 1077 18| kaj ugledaš, to je sama zmama, ki človeka plaši, konj 1078 13| potlej; samo gospod se ni zmenil za to." ~ 1079 9 | ona Veroniki dala ureznice zmesnega kruha in lepega torila sočivja, 1080 15| godilo! Dobro je, kar človek zna in umeje, 'konfitor' še 1081 13| hrvatska je bila, a teči je znala kakor sam vrag. Bukvice 1082 22| mati ni sežgala, in ker sam znaš, nam tajiš. Taki ste vsi. 1083 13| pri Svetem Gregorju, in zrna toče vsa leta nikoli ni 1084 13| Natúžnik reče: "Zvon ima veliko moč; vendar nimajo 1085 12| zelenega po njivah, pa je tudi zvonilo pri trijeh cerkvah, če ne 1086 17| bi voz pod cesto v prekop zvrnile. Posebno zgoraj so tiščale 1087 8 | govoril, kajti zelo je bil šaljive čudi, a verjel ni sam nič 1088 15| na klop, ko sva prišla v Šempas v gostišče. Da bi jaz ne 1089 15| bila že, ko sva šla proti Šempasu. Razborec je klical, jaz 1090 8 | Bog nas hrani in sveti Šentjanž!" Med prostim narodom je 1091 4 | ženski svet si je na uho šepetal, da je Veronika huda čarodejnica, 1092 4 | Bil sem dijak šeste šole na počitnicah. Bilo 1093 5 | vrgli na ogenj nekoliko šibic, na cvetno nedeljo v cerkvi 1094 2 | čevljarji, ki so hodili šivat od hiše do hiše, a strah 1095 1 | in svetál klobuk, svetle škornje in tak ovratnik pod brado, 1096 13| potem jim je rekel, da so jo šle raztresat ali v ribniško 1097 16| brez listja. Vse nama je šlo dobro in gladko gor do Ostrice, 1098 7 | obrnjenimi nogami, vaša molitev: 'Šmarni oblak' mislim, da je niso 1099 6 | Šmárni oblák!~bodi, bodi miren 1100 21| skoči pokonci in zakriči po štajersko: 'Ti prekleti kamenski volk! 1101 19| odmoli, prekriža svet na štiri strani, potem zopet vstane 1102 12| bilo tudi tako. Hrup in šum je bil, kakor bi jib sto 1103 7 | nespamet je vse to, ni mi bilo žal, da je šla v ogenj. ~ 1104 20| česminovim grmom babico. Žedéla je sključena z glavo v se 1105 19| ponočni vran ter vpilo kakor želna. Zmerom je bilo nad nama. 1106 21| bili tukaj pod milim nebom, žena!' V tem hipcu se baba vzkloni, 1107 2 | pripovedovali stari dedci, stare ženice, krojači in čevljarji, ki 1108 4 | se je bale, kajti posebno ženski svet si je na uho šepetal, 1109 4 | masla, zdaj sočivja, zdaj žita, zdaj moke. A kmetice jej 1110 10| hlapec Grdáčev Jurij, saj še živi; vprašajte ga! Drugo nedeljo 1111 20| drobljanec, žene po hudem vremenu živino v gozd na pašo. Pod gredami, 1112 2 | na cesto, ker sem si bil župnikovega nasmeha v svesti, a kaj