Part

  1 I  |           Četiriperesa deteljca. ~Bilo je leta 1456 na večer pred
  2 I  |            Pengarjevih težakov je bilo naj več. Cela gosta trumafantičev
  3 I  |         Marjetca – tako ji je ime bilo – daj povej mi – ju oče
  4 I  |       roki narodila. – Samo da bi bilo dokaj sveta, pa ga uže bo,
  5 I  |          dozvoljenje, da mi ne bi bilo zavolj sosede Martnačke,
  6 I  |         ne očitali, no to tudi ni bilo treba; vedno jim je bila
  7 I  |        sili. "Veš Marjetca, to je bilo takole: Janez me je vidil
  8 I  |          do mene. To je naj bolje bilo, da naju ni nikdo motil.
  9 I  |    slišati mogle. Ko je uže dosta bilo, vež narezanih jih k meni
 10 I  |           dok da vse zveš kako je bilo. Ja ti ju čem povedati, –
 11 I  |             No, kako to ne bi res bilo – mu besedu iz ust uzamem –
 12 I  |      menoj gori pride, samo da bi bilo moje ognišče skoro gotovo. –
 13 I  |          k sveti Ani. ~Vse je uže bilo živo, vse je mrgolelo od
 14 I  |           mirno krivom nosu mu je bilo junačtvo urezano, i kakor
 15 I  |           sveta skusili mu nek ni bilo para najti v devet deželah
 16 I  |        širokoga noža. Zares ni se bilo šaliti š njim. Kakor orel
 17 I  |    lončice nalivala. Martnačke ni bilo zraven. Sdaj si sám pri
 18 I  |      Nekako okorno, kar drugač ni bilo v njegovem ponašanju, se
 19 I  |    gledaje – "ni mogoče, da ne bi bilo zdravila na svetu za Tvoje
 20 I  |          sladkosti. I kakor mi je bilo poprej neizrekljivo neznano
 21 I  |         iz vsega toga biti. Ni mu bilo zavolj sebe, ampak zavolj
 22 II |         da ju je vseh kotov polno bilo. Vsaka dekla, ki se je le
 23 II |            al zastonj, vse je užo bilo mrtvo. Hitro seže v sklednik
 24 II |       spred Martnačku, kjer ju je bilo uže zelo v prste peklo.
 25 II |           je polno zabave i smeha bilo zavolj toga. Skoro je bilo
 26 II |        bilo zavolj toga. Skoro je bilo toga treba z hiše donesti,
 27 II |     kuhinji polni lonec v ormaru, bilo ji je le na česti ležeče,
 28 II |        celi kozarec zpraznuti, bi bilo proti dostojanstvu. ~Menih
 29 II |          tako rumene, kakor da bi bilo zlato v nji raztopljeno.
 30 II |      druguč zapne. Pa prepozno je bilo. Janez je zapazil spod njegovi
 31 II |       tretjikrat govor. "Bolje bi bilo za onoga – reče, malo ojstreje
 32 II |        orožje na skrivnem kod Vas bilo!" – Meniha vse barve sprehajaju
 33 II |         na sámem carskem dvoru ni bilo nek lepši i zalši dekline
 34 II |           i na nobenu stran ji ni bilo mogoče vteči. – Kar se je
 35 II |          gradu zdihuje i bolje bi bilo, da to ne bi bil nikada
 36 II |      zabavljal, kakor da mu ne bi bilo ne naj manje mar za prosečega
 37 II |         skoro. Grof pride. Kaj bi bilo, ako bi ga šli na voglajnski
 38 II |         vse spalo, nobene luči ni bilo več viditi. Kolesi su bili
 39 II |          i tiho zadržati. ~Vse je bilo kakor v grobu; le Voglajna,
 40 II |            al od nobene strani ni bilo ne žive duše viditi. Nejevoljni
 41 II |          kakor da žive duše ne bi bilo pod kozolcu. ~"Naprej!" –
 42 II |     beričev pohlevno odvrne – "ni bilo od vetra, saj je vse mirno,
 43 II |           da bi i jega malo strah bilo, – "al nista v čestiti meniški
 44 II |           moji nemilosti." ~To je bilo Janezu odveč. Svoj zavratni
 45 II |        Celjanom! Hahaha!" ~Kaj je bilo storiti grofu, kakor vdati
 46 III|         dvigati začela. Vse je še bilo tiho i mirno le zgona prijetni
 47 III|             V edni sami izbici ni bilo vse pri gmahu. Brlela je
 48 III|        grdo lice. – Pa naj bi uže bilo za drugo kakor hoče, da
 49 III|        doline odtegnula. Mično je bilo gledati iz gradske višine
 50 III|       zatulajami, kar je znamenje bilo, da su ptuji gosti v grad
 51 III|       prošnje, vse zaklinjanje je bilo zastonj! Vsi zagovori poslančevi,
 52 III|      rešil toga sporočila, vse je bilo zastonj! Urhovo srce je
 53 III|        cenjena moč mu obnemagaju. Bilo je naime izklučivno, vpanavno
 54 III|       roka v moju mošnju, kada ni bilo ne vinarja ne v carski blagajni,
 55 IV |          okolici razlegalo, da bi bilo celó v jeklenem srcu našlo
 56 IV |          strunicu, na kteri bi se bilo odmevalo. Popotnik bi bil
 57 IV |        Hrastinšci povedali, da je bilo v zadnji starešinski skupčini
 58 IV |      perišču, mi je rekla, je uže bilo zavolj toga govorj enje." ~"
 59 IV |         hiše privrelo, i smeha je bilo celi dan dosta. Ljubezen
 60 IV |     nezaljubljeno oko gotovo nebi bilo tako hitro zapazilo. ~"Kaj
 61 IV |      nabrane tolste jagode vse je bilo kakor pri snočnem. Še enkrat
 62 IV |       danas skup snajti. Tukaj je bilo še več ljudstva, kakor doli
 63 IV |      ljudstva, kakor doli v vasi. Bilo je tudi, kakor vsako leto
 64 IV |     dekletom dvorišče pometati je bilo jegovo obnašanje, jegovo
 65 IV |     objemati, kada mu je le drago bilo! Celó stareši su morda zraven
 66 IV |       bili večidel domači. Tam je bilo tudi Martnačkino ognjišče.
 67 IV |   napajati, su v vasi. Vse je uže bilo naredno. Na vzvišenem mestu
 68 IV |         po bljižnjih gričah je pa bilo vse belo žen i dekličev.
 69 IV |         enu stran prišle. ~Vse je bilo tiho kakor v crkvi. ~Glasonoša
 70 IV |       Slava - i živio-klicanja ni bilo ne konca ne kraja. Grof
 71 IV |    neočakovani grofovi dobroti je bilo seskončno. Vse je radosti
 72 IV |      naprej odnesli, drugač ne bi bilo še tako hitro konec govorjenja. ~
 73 IV |       kolikor ju je ravno v gradu bilo. Krasni čvrsti mladenč se
 74 IV |           kuhinjsko okence. Da bi bilo na njim ležeče bilo, bi
 75 IV |         Da bi bilo na njim ležeče bilo, bi bil uže davnej to za
 76 IV |         svoje citre obiral, da je bilo kaj! Vsim je dremavec pregnal.
 77 V  |       čisto kako da bi mu vse eno bilo, ali gre v gojzd ali pa
 78 V  |       popolnoma mrlič. Okovana je bilo v težko železje. Janez ju
 79 V  |         pogled! Nič drugoga ga ni bilo, kakor zgol kost i koža.
 80 V  |          ječu, i sdaj morda ne bi bilo to vino znamenje mojega
 81 V  |         še druge ječe preiskavat. Bilo jih je pedeset po redu.
 82 V  |          življenje miri, – vse je bilo le noč, grozna noč!" – Malo
 83 V  |         blago nesti. Ta čas še ni bilo ceste med Trstom i Dunajem
 84 V  |       gradu morda ni nobenoga več bilo, kdor bi bil vedel kdo da
 85 V  |         globoki zdihljej – i niga bilo več! ~Janez tolaži nesrečnoga
 86 V  |         vname, i udri po beričih. Bilo jih je deset proti tridesetimi! –
 87 V  |       zaukaže. – "Nazaj! To ne bi bilo junačko, ako bi jih več
 88 V  |          Janezu branil. Janezu ni bilo na tem ležeče, grofa ubiti:
 89 V  |     besede. ~Mrtevca i kolikor je bilo bojnoga Orožja v gradu su
 90 V  |    Ogersku. Nevarno i predrzno bi bilo od mene še dalje bivati
 91 V  |         pregovarjanje Janezevo je bilo zastonj! Fantje su ga prerado
 92 V  |        spomin pripele. Vse je uže bilo naredno za odhod. ~"Sdaj
 93 V  |         misel na um prišla, to ti bilo težko razsoditi. Naenkrat
 94 V  |  žalovanja, i kakor da bi ju sram bilo, da se je jokala, si obriše
 95 V  |           vse zapreke preskakali. Bilo jih je vsih skup preko pedeset
 96 V  |   založeni i prevideni, da jim je bilo moč na leta dolgu oblegu
 97 V  |        tako na debelo obda, da ni bilo moč ne pet korakov spred
 98 V  |          v drugu zagrizile, da ni bilo moč razločiti meje med križarskimi
 99 V  |          slavi! To ni bil boj, to bilo je vbitje. Ne dolgo, i prelita
100 V  |   deseterimi janičarji, drugač bi bilo gotovo po njem bilo! "Nazaj!" –
101 V  |     drugač bi bilo gotovo po njem bilo! "Nazaj!" – zaukaže jaderno
102 VI |         čete su na bojišče vrele. Bilo je, kakor da bi iz tal naraščale,
103 VI |           do mraka; al zastonj je bilo vse jihovo iskanje! Zelenka
104 VI |           vbitoga al od Janeza ni bilo ne sedú ne tirú. Žalostni
105 VI |         za odhod sposoben bil, bi bilo to vendar nemogoče, kjer
106 VI |    zagledal; al zastonj – jega ni bilo zmed njimi! Tolažil se je
107 VI | nabrojenih cekinov. – Arabčanu ni bilo na cekinih ležeče, imel
108 VI |     Marjeticu v Algiru najdti, je bilo proč, kakor da vetar v pleve
109 VI |        domovinu, od sreče! Vse je bilo proč! Vse je zginulo kakor
110 VI |        vidi, da ni sám nesrečnež; bilo je krstjanskih sužnjev na
111 VI |  krstjanska ljubezen i kmal se je bilo od vsih narodov iz vsih
112 VI |   odkupljenih sužnjev. Vse je uže bilo naredno, da na večer opet
113 VI |       svojega zamišljenja zdrami. Bilo je Janezevo zaukanje. Urno
114 VI |      vsahnul za večne čase: Ni je bilo hčeri, ni ga bilo sina,
115 VI |           Ni je bilo hčeri, ni ga bilo sina, ki bi bil podedoval
116 VI |   blagoslivljaju. – Po vasi se je bilo naenkrat razznalo, da sta
117 VI |      slišati. Na slemen strehe je bilo teharsko bandero vtaknjeno,
118 VI |        prinesla. Naj mileje je pa bilo viditi, ko sta se Janez
119 VI |         tudi sdaj pri Pengarjevih bilo. Martnačka je kuhala. No