Part

  1 Pred|            Slovencu lahka, kter se je le malo čez prag svoje hiše
  2 I   |            Ako Ti morem s čim pomoči, le reči, saj Veš, da Ti nič
  3 I   |             Ti nič ne odrekam, ako je le mogoče." ~"Ja nekaj bi Vas
  4 I   |             prav reči."  "No, kaj pa, le hitro reči, meni se mudi." ~"
  5 I   |              še moram prositi" ~"Kaj? Le povej! Saj veš da Ti vse
  6 I   |              Ti vse spolnujem, na čim le veselje imaš, kar pa tudi
  7 I   |            vedno sama seboj govorila. Le včasih, i sicer prav redkokada,
  8 I   |              malo hitreje postopi. Še le ko za neki visoki plot prideju,
  9 I   |             Vsaka jejnih besedi se je le med zdihljeji prs izvila. ~"
 10 I   |                Saj meni vse pove, kar le na srcu ima; no za kaj ne
 11 I   |              vesel i zgovoren, zmiraj le v drštvu fantovskem; od
 12 I   |       fantovskem; od nekoliko časa pa le samoten hodiš se ljudeh
 13 I   |            posebnoga povedati. – Kaj? le hitro! meni se mudi! – me
 14 I   |           Marjetica starku popraša. ~"Le tiho potrpi, dok da Ti vse
 15 I   |               ognišče skoro gotovo. – Le pojte, le pojte – je djal –
 16 I   |             skoro gotovo. – Le pojte, le pojte – je djal – za ognišče
 17 I   |          poveste. Zato, Marjetica, se le tako delaj, kakor da ne
 18 I   |              pa tudi fantje okoljčani le od strani gledali se jim
 19 I   |              nisu pričeli zabavljati, le velika množica Teharčanov
 20 I   |          nenavadno mlačno razpoložen? Le počakaj še malo, dok možnarje
 21 I   |               let spukaj zrasla. Daj, le povej mi, morda si s tem
 22 I   |           dolgo Te bom ljubila, kakor le zamore prosta slovenska
 23 I   |         strani ni nobene zapreke, ako le poštene misli ima, na čem
 24 I   |          šaljivo rečeju, da jim je še le sdaj jasno, kteri namen
 25 II  |           bilo. Vsaka dekla, ki se je le v kuhinji prikazala, ji
 26 II  |            lonec v ormaru, bilo ji je le na česti ležeče, da se na
 27 II  |              bog Vas živi!" – reče, i le toliko odpije, kar su se
 28 II  |           Starina, kteru su Pergarjev le za se v posebnem sodiču
 29 II  |              skriva, da kaj takoga so le molikvavci delali, ko še
 30 II  |             bil, se kmal opet zave. ~"Le poglejte!" – reče pol ponosnim
 31 II  |             pol porugljivim glasom – "le poglejte!" – še enkrat ponovi – "
 32 II  |                da" – sastoče menih. ~"Le brže, le brže s resnici
 33 II  |             sastoče menih. ~"Le brže, le brže s resnici na dan! Drugač
 34 II  |              i objokaval ju je, kakor le oče po svojem zgubljenem
 35 II  |     nakitjenih, naj v prihodnih časih le sove i čuki i drugi gadni
 36 II  |               nedolžnosti. Ptujec naj le strahom stopi na ta kraj
 37 II  |               stopi na ta kraj ki naj le kačam i gadom za gnezdo
 38 II  |            Vse je bilo kakor v grobu; le Voglajna, od zadnje plohe
 39 II  |    vzremirivala da jih je morda menih le za nos sem k mlinu vodil,
 40 II  |                   Ne vem, al se mi je le tako dozdevalo, al je res
 41 II  |          mesečinu. ~"Su uže te pravi! Le tihu, le tiho, Fantje!"
 42 II  |             Su uže te pravi! Le tihu, le tiho, Fantje!" Vsaki nehoté
 43 II  |              po tamnem gojzdu loviti. Le potrpi se, nam bodu uže
 44 II  |           skoz kuružinu, zašumelo je! Le brže naprej, da pletelin
 45 II  |             sta v svojih mladih letah le kravam repe vihala, čaple
 46 II  |              dotakne, kjer bi se tako le omadežila. ~"Kdo si, ki
 47 II  |           Gorjé mu, ki se podstopi mi le eden las žaljivo kriviti!
 48 II  |               Kam! – V naše zakletje! Le brže naprej! Petelini v
 49 II  |              i nadaril ne bode, kakor le kralji i cari nadarujeju
 50 II  |          misliti, da hlepimo pa Vašem le prevelikokrat po krivičnem
 51 II  |              Veselo skup zakričiju.  "Le ne prenaglo fantje!" – resnobnim
 52 II  |             svoju čest i poštenje, pa le malo kada se potem ako je
 53 III |               je še bilo tiho i mirno le zgona prijetni glas se je
 54 III |              še v njem kakor izvmrlo, le straže težki stopaj po naj
 55 III |               spred seboj, kteromu je le še malo časa za življenje
 56 III |               napečatiti, kakor da se le enoga cekina svojih zakladov
 57 III |           mora to pomenti! Do sdaj su le carjevi i kraljevi poslanci
 58 III |        dozdeval – al vslednjič vendar le prevlada radovednost v njem.
 59 III |            ogerskih državnih zadevah. Le na ta način se zamorem spodmuznuti
 60 III |            carski blagajni, kar se je le pregostokrat pripetivalo!
 61 IV  |              smo obljubili, bo vendar le zmiraj hlepel po svojimi
 62 IV  |             meglah ogledaju; potem še le greju drušinu budit. Naj
 63 IV  |               bil! Celu vbogu noč sam le od Tebe sanjala! – Al to
 64 IV  |               i ne, žanjeju pa vendar le živiju. ~Tu je eden grdu
 65 IV  |            rahlo objemati, kada mu je le drago bilo! Celó stareši
 66 IV  |           sedel, jegove misli su bile le pri Pengarju i pogosto se
 67 V   |          najde človečku podobu, ki se le je toliko sem ter tje mezila,
 68 V   |          kterimi si je svoje nage ude le siromašno zakrival. Brada
 69 V   |              znamenje mojega rošenja. Le smradljive vode su mi vlivali
 70 V   |         vidljivo omirjen nadaljuje – "le daj mi rokó, dok da moja
 71 V   |         življenje miri, – vse je bilo le noč, grozna noč!" – Malo
 72 V   |            pripravne, vse blago se je le po tovorih prenašalo. ~Počasih
 73 V   |             ga je grof po vsi priliki le zato zapreti dal, da ne
 74 V   |            tem prekletsvu, kteroga ga le sám papež v Rimu odvezati
 75 V   |               rekoč: "Fantje! sdaj pa le brž na orožje! Ja kot Vaši
 76 V   |           zaslužku. – Mene svet pozna le po mojih udarcih!" ~Te besede
 77 V   |           Sila proti nasili! – Fantje le nad nje! Bog nam pomagaj
 78 V   |              pa za njim. "Hola! Hola! Le za njim! Le za njim! Udri
 79 V   |               Hola! Hola! Le za njim! Le za njim! Udri ga! Udri ga!" –
 80 V   |              udarcev branil. On ga je le hotel spehati i zbiti mu
 81 V   |             penah bil, roka omagvati. Le branil se je še. Janez,
 82 V   |             mori sámo od glada, ampak le v svoje veselje? Al poznate
 83 V   |              skesan. ~"Fantje sdaj pa le hitro opet urno na noge" –
 84 V   |           jegovi današnji skrčenosti! Le preveč po svetu sluje zavolj
 85 V   |             vsemi skrivnostmi; saj je le od njega samoga pričakoval
 86 V   |           zadregi! – ~Nazadnje vendar le menihova obvelja, i Janez
 87 V   |          ukali, i dobre volje bili, – le on sám je molčal. Pod lipu
 88 V   |                pozna vsa naša okolica le po ukanju. Zarano, kada
 89 V   |            Tona – "i hočeš uže v boj! Le vrni se pa preju domá motaj
 90 V   |              meč še ni za Tvoju pést! Le brže zasukaj svojega, kleseta,
 91 V   |                Fantje smeh posili. – "Le vzemite me seboj ne bom
 92 V   |          mislili, da ima to svoju moč le v svojem zelenku. Obečali
 93 V   |              v trden tabor vtaborili. Le mala dolinica je armadi
 94 V   |             garjeve pse psovaje. "Naj le prideju bliže" – su vikali
 95 V   |      Arabčanov šator pridši, položita le malo še dihajočega na svilnate
 96 V   |             razmesarjene, no da ga je le zguba tolike krvi tako oslabéla.
 97 V   |            srdito oveze z ran strga. "Le teci, teci kri do zadnje
 98 VI  |                Dozdevalo se mu je, da le sanjal, da je v boju bil,
 99 VI  |               skeleče rane su mu opet le preočito resnicu vsega toga
100 VI  |            tako skrbno i rahlo, kakor le samo ženska roka more, rane
101 VI  |             Marjetice! – Srdilo ga je le to, da ju ni uže poprej
102 VI  | samozadovoljno. – "Je čvrst korenjak! Le poglejte jegove široke pleča
103 VI  |               visoko čelo krepke ude! Le poglejte ga! Človeku se
104 VI  |               Al zastonj! –Človek, ki le to vidi, kar je ravno spred
105 VI  |               je ravno spred njim; ki le to pojme, kar v obsežku
106 VI  |             sprepričanoga meni, da je le igrača v roki osode, ki
107 VI  |               ne uma ne razuma, ki se le smeji, kada spod njnemi
108 VI  |      Marjetica! Sdaj prideju po naji. Le brže, le brže skoz okno
109 VI  |             prideju po naji. Le brže, le brže skoz okno v morjé,
110 VI  |               Čvrsteje se sprimeta, i le trenutek še, i globina bi
111 VI  |               misel, da bi se bi sámo le enoga cekina dotaknul. "
112 VI  |             nikak ne dá spregovoriti, le trohicu v dar vzeti, ga