Part

  1 I  |            kuhinsku služila, ko je še grof Erman II. Živel. V ti službi
  2 II |                                   II. Grof i menih.~Celi pot čez hrib
  3 II |      začudenom društvu zakrohoče – "i grof Urh je moj gospodar, moj
  4 II |           kolike hudobije vganja naši grof na svojem gradu, ki nima
  5 II |              jedrne srnice!" – je nek grof Urh djal peklenskim posmehljajem – "
  6 II |             morda bolj v znoju, kakor grof, kteroga je neki rumeni
  7 II |               konjiča za vuzdo vodeč. Grof naj prej darila prejme i
  8 II |          kolena spred grofa. "Mogočni grof!" – začne ga prositi, jegove
  9 II |              govoril i prosil Zagorc, grof se je pa med vsim tem s
 10 II |              njegove solze. Sdaj hoče grof da s vitezem odide, al Zagorc
 11 II |             kakor malo dete. Srdit se grof prot njem obrne: "povej!" –
 12 II |             poslušati." – Daj mogočni grof!" – Zagorc zastoče – "daj
 13 II |           hčer pri svetem duhu!" – mu grof sdaj nejevoljno besedu vrže,
 14 II |                 mrtvoga!" – Sdaj hoče grof morda še mene v to nesreču
 15 II |              Kje kada i kako namirava grof ta svoj hudičevi naklep
 16 II |              odjenja. "Danas, je djal grof" – menih dalje pripoveduje – "
 17 II |               rekel. Polnoč bo skoro. Grof pride. Kaj bi bilo, ako
 18 II |             vedlo, od ktere strani da grof pride. Meniha su tudi v
 19 II |               sem k mlinu vodil, i da grof med tem, ko ga tukaj pričakujeju
 20 II |                   To zašumenje svitli grof" – eden beričev pohlevno
 21 II |                   Ako ni bil veter" – grof nazaj zavrne – "je bila
 22 II |            predere." Tako ga nasili. ~Grof Urh, kteri je Janezu v pest
 23 II |             pomoči mogla. To vidivši, grof mirno bez najmanjega smočenja
 24 II |           mesečinu. ~"Izdajavec! – mu grof zarenči, spoznavši v njem
 25 II |           rogu všlata uže ptuju roku. Grof se prepade. Janez ga je
 26 II |              meč spod kute potegne, i grof mora gledati, kako mu ga
 27 II |        zapadete kaštigajoči pravici!" Grof v eni sapi začne psovati,
 28 II |              nedolžnosti kakor ste Vi grof; ako nismo v dobrem namenu
 29 II |            roke pasti, zaslužujete Vi grof, da se še roka pravice Vas
 30 II |    gospodarjem govoriti." - - Zavpije grof. – "Ja sàm Urh, celjski
 31 II |                   Ja sàm Urh, celjski grof, strah carjev i kraljev,
 32 II |               strah carjev i kraljev, grof Zagorski, ban Hrvatski i –" ~"
 33 II |          kakšni plužnim prostakom!" ~"Grof, Vi ste hitro pozabili," –
 34 II |               Vam nisàm dolžen!" – se grof opet našopiri. – "Al ste
 35 II |         zadenem!" ~"Kam!" ves v penah grof zakriči, da se je is sred
 36 II |               Vidljivo pobitim glasom grof nadaljuje. – "Nadariti Vas
 37 II |            odkupiti Vašega vjetja!" – Grof malo tuhta i spremišljuje. – "
 38 II |               kaj dopadel! Živio naši grof! Živio! Trikrat živio! živili
 39 II |            nam je porok, da nam juter grof namesto vplemenitivnoga
 40 II |              Juter, svete Ane dan," – grof celoj svojoj govorljivostjoj
 41 II |                To hočemo, i gorjé Vam grof; ako se to sozna med Vašim
 42 II |         prisiljenim i zatuhlim glasom grof odvrati. Vsaka reč kolikor
 43 II |           Razideju se, fantje pevaje, grof pa srdito sobmi škripaje, –
 44 III|            više stalo solnce od lune. Grof Urh je zraven slonel. Da
 45 III|             Vas smeh ne zaduši." – Ji grof slano i zaničljivo besedu
 46 III|               Al pa v Vaših, resnobni grof! Hahaha!" ~"Zakaj nek v
 47 III|                Hahaha!" ~Sdaj šele se grof zavé, da je pozabil svoe
 48 III|             Papežev poslanec!" ––– se grof začudi. – "Kaj mora to pomenti!
 49 III|              kod sebe?" ~"Ima, svitli grof, i konja arabčana." ~"Odtirajte
 50 III|                odide s tim naročbam. ~Grof se opet v svoj visokohrbtni
 51 III|               kvantaj mi dolgo!" – ga grof nareží. – "Nisàm danas ravno
 52 III|              spred menoj stojite, Urh grof celjski, na kteroga je to
 53 III|           toga sprepričati, da sàm ja grof Urh, Te bi moral dati za
 54 III|               papež od mene zahteva." Grof hoče pri teh besedah poslancu
 55 III|             iz rok zdrgnuti. ~"Stojte grof!" – se ga poslanec nazaj
 56 III|               priti." ~"Hahaha!" – se grof prisiljeno nasmiji. – "Tako
 57 III|               Primite" – zavkaže sdaj grof beričem – "toga" – prstom
 58 III|              zgine. ~Sdaj šele, ko je grof bil opet sám v izbi, začne
 59 III|           ogleduh. Mislil si je da je grof jega zazval na račun zavolj
 60 III|            zavolj snočnoga pripetila. Grof ga debelo pogleda, kakor
 61 III|              na parni na vrabče pazi. Grof mu je vse naprej vlekel,
 62 III|          pripravil. ~"Še enkrat" – mu grof na zadnje reče, – "še enkrat
 63 III|                    Ogleduh, čuvši, da grof še ni zgubil celo povzdanje
 64 IV |              mlinu pripetilo. "Ostane grof" – konča – "mož beseda,
 65 IV |             smrti; drugač pa ne! – Al grof, zvit ko trta i lesičji
 66 IV |           Zelo se bojim za Marjeticu. Grof ne bo odjenjal. Kar si enkrat
 67 IV |               V tem trenutku ji pride grof Urh i jegovi ogleduh na
 68 IV |         povelničtva v vojski! – ~Urh, grof celjski, ortenburžki, knez
 69 IV |         škrinjica se prinese h grofu. Grof u odpre, vzame tabljicu
 70 IV |             rog zatrobši. Sdaj se sám grof vzdigne iz svojega širokoga
 71 IV |              stopi Mlinarjev Janez" – grof dalje govori – "spred mene,
 72 IV |             jedra i jekla prispodobi. Grof mu odzdravši, ostane iz
 73 IV |               bilo ne konca ne kraja. Grof potegne sdaj svoj meč iz
 74 IV |        potrebuje naši slavni gospodar grof Urh, se oborožjati za domovinu,
 75 IV |            slišati, kaj še pride. Sám grof stopi iz šatora s belim
 76 IV |             svinjaka je varno molčal. Grof pošlje koj drugo jutro Janezu
 77 V  |          vedli, kakošne ptičke da ima grof v svojih kletkah!" ~Ko do
 78 V  | širokoplečnoga viteza, kteroga je dal grof po zvijačnosti vjeti i do
 79 V  |          prostoga kmetiča, kteroga je grof morda zato vječil, da je
 80 V  |             vsim opraščam. Tudi Tebi, grof Erman, ako še živiš, ki
 81 V  |             Vas. Vso moje blago mi je grof Erman vzel, sámo ta svetinica
 82 V  |               to dozvoljenje plačati. Grof Erman mu dá dozvoljenje
 83 V  |              Tukaj bljizo Žavca ga je grof uže pričakal s svojimi hlapci,
 84 V  |             nezmagljivi grad odpravi. Grof je po grofu podedoval, al
 85 V  |           Urha izobčivno pismo nosit. Grof Urh ga dá v svojem srdu
 86 V  |         vprašam. Djali ste, da Vas je grof Urh po nedolžnem v ječu
 87 V  |             pismo nosit, i kako ga je grof po vsi priliki le zato zapreti
 88 V  |               za Janezem na dvorišče. Grof je hudo razsajal zunej vrat. "
 89 V  |            krikom v dvorišče vsuje.  "Grof Urh!" – sdaj Janez zavpije – "
 90 V  |          stopiju okol Janeza i grofa. Grof se je hrbtom na dvoriščino
 91 V  |             hišu pred oder mrtevca. ~"Grof!" – mu očituje, veličastno
 92 V  |               dvoriščnih vrat spremi. Grof odide na videz do živoga
 93 V  |           žalostni; saj su vedili, da grof se ne bo prej pomiril, prej
 94 V  |              odvezan te prisege, Naši grof je preklet od rimskoga papeža, - -
 95 V  |                Po Tvojem odhodu se bo grof nad nam ostalim maščeval.
 96 V  |       odpraviju, da tudi za njo ne bo grof vedil, dokler se sam ne
 97 VI |        zvedila, kakšnu smrt je storil grof Urh. Šel je tudi on na Ogersku
 98 VI |            meči se vzajemno napadeta. Grof se je bil hrabro branil.
 99 VI |            Celjana čez vse črtela, se grof kmal vês ranjen na tla zgrudi,
100 VI |             kmetič Zagorc prerokoval. Grof je sramotno poginul, jegovi