Part

 1 Pred|        naročbu toga mojega delca sàm spomenul, da kar sàm spisal,
 2 Pred|       delca sàm spomenul, da kar sàm spisal, sàm po svoji celi
 3 Pred|     spomenul, da kar sàm spisal, sàm po svoji celi zmožnosti
 4 Pred|          knjigah rabi; ampak, da sàm se v slovstvenih odlikah,
 5 Pred|          landtafeladelig." Pisal sàm v ti zadevi po dvapo trikrat
 6 Pred|   odgovora še sdaj čakam. ~Tedaj sàm se sámo gole narodne pripovedke
 7 I   |      Pengarjev odgovore – mislil sàm, da si uže napredj s težaki
 8 I   |       Tvoj glas med petjem, zato sàm malo bolj napenjal svoje
 9 I   |     vesele! S naj lepših evetlic sàm pa sama za se venčec splela.
10 I   |         fletno v nedarcu! Zraven sàm pa djala četiri peresa deteljcu,
11 I   |         peresa deteljcu, prvu ki sàm ju letos našla, da bodem
12 I   |       rasla. – Pa ravno prav, da sàm Vas srečala. Bila sam k
13 I   |         uže moram leta imeti, ko sàm uže rajnku Mlinaricu, bog
14 I   |         ne, pa ljudje kažeju, da sàm blizo osamdesetih." ~Pengarjev
15 I   |          treba nič kaj bati, saj sàm ja zraven. Lahko noč ~"Bog
16 I   |      rezati iz tratine. Zapazila sàm koj, da je slabo razpoložen.
17 I   |         Ti moraš biti al bolan – sàm djala – al pa morda zaljubljen,
18 I   |      Ravno temi besedami. Glej – sàm dalje priljudno djala –
19 I   |          kaj priličnu deklinu, – sàm čez nekoliko trenutkov opet
20 I   |       vsa za enčas omolknila. Ja sàm čakala, kaj če on na to
21 I   |         Ja ti ju čem povedati, – sàm djala – al to mi moraš obljubiti,
22 I   |     bedake iz tebe delam. – Sdaj sàm mu mogla na tanko pripovedati,
23 I   |      jega nekaj žuli. Uže davnej sàm zapazil, da se zagiblje
24 I   |      notrajnem. Kaj ne janez, da sàm ju zadel!" ~Kakor da bi
25 I   |          v možnar nabijaje – "ko sàm prvikrat svoju Micu vidil,
26 I   |     vidil, zateleban i raztrešen sàm bil, kakor riba ki je vmotcu
27 I   |        ostal." ~"Zares zamišljen sàm" – Janez negotovim glasom
28 I   |          odgovor moram imeti, to sàm si uže danas v jutro, ko
29 I   |         si uže danas v jutro, ko sàm Te s očetom vidil na polje
30 I   |           Ja" ali "Ne," na oboje sàm pripravljen, na oboje vem
31 I   |           da ljubim Marjeticu da sàm si ju zbral ko svoju prihodnu
32 I   |      bila htela reči: kaj ne, da sàm to lepo vredila, vpeljala
33 II  |      spadate v to društvo?" ~"Ja sàm službenik božji," – mu odvrati
34 II  |     strah prsi stiskal. ~"Poslan sàm" – zastoče – "od svoja gospodarja –
35 II  |         leži, vse Ti dam, vse to sàm Ti prišel ponuditi, samo
36 II  |         i še sdaj ko sivi starec sàm pripraven, ako je Tvoja
37 II  |       več o ti stvari nevem. Kar sàm pa vedel, sàm Vam vse povedal.
38 II  |         nevem. Kar sàm pa vedel, sàm Vam vse povedal. Zatoraj
39 II  |       trese; to zašumenje, i ako sàm prav slišal, šepetanje,
40 II  |          je sedlo na biku! – Kar sàm si predvzel" – opet bolj
41 II  |              Zavpije grof. – "Ja sàm Urh, celjski grof, strah
42 II  |         treba, toga spomneju. To sàm sám skusil v vojničkem gradu,
43 II  |     skusil v vojničkem gradu, ko sàm za orožjenoša služil. Kdo
44 II  |         juter pri volitvi, kakor sàm obljubil, me slobodno vsak
45 III |       hotel toga sprepričati, da sàm ja grof Urh, Te bi moral
46 III |    beričev. ~"Kaj nek! misliš da sàm ja zastonj svoje sluge zazval! –
47 III |         pripetivalo! Priznam, da sàm se tudi ja mnoga nad njim
48 III |  ponosivnim zamozadovoljstvom – "sàm spregledal, kakor kozarec
49 IV  |          čem nekaj povedati, kar sàm čul o ti zadevi od dekle
50 IV  |             Glej Tona, od nekada sàm hrepenel po ti česti; vidil
51 IV  |      hrepenel po ti česti; vidil sàm se uže v duhu v bojni čeladi,
52 IV  |        na čelu naše čete. Sanjal sàm sámo od bojev i vojsk, od
53 IV  |        čisto spreobražile! I kar sàm še včera za naj veče čestenje
54 IV  |         djala, ko ga doide – "da sàm se žurila! Nisàm htela,
55 IV  |     dolgo na me čakal. Glej zato sàm pa tudi tako neredno opravljena.
56 IV  |        mlinski kamen." ~"Mislila sàm Te pa vendar boljšega junaka" –
57 IV  |    žalost prešla, kjer vidim, da sàm Te vreden, da se ne boš
58 IV  |      zares nič kaj ne slišiš? Al sàm Te morda čim razžalila,
59 IV  |       pravi! Si mar pozabil, kar sàm Ti snoč rekel, da se za
60 IV  |        prvi steber moje rodbine; sàm se odločil Vas za vse to
61 IV  |      kakor današnju volitev. Dal sàm naime pismo napisati, v
62 IV  |    čestitoga starešinstva. V grb sàm Vam dal od svojih treh zvezd –
63 IV  |         vdarjen bil – saj veš da sàm Tvoja pestna bila! ko maloga
64 IV  |    pestna bila! ko maloga dečaka sàm Te zmiraj seboj jemala,
65 IV  |          crkev, v vas. Kamor god sàm išla, povsod si bil pri
66 IV  |          se še kaj spomneš, kako sàm Ti pri zibkanju pesmice
67 IV  |  zibkanju pesmice popevala; kako sàm Ti stare pripovedke pripovedvala,
68 IV  |          pa sovu vidili. Zatoraj sàm danas dobro na sovu pazila,
69 IV  |         i se mi je zelo blešilo, sàm vendar dobro vidila, kako
70 V   |        vidim i ne slišim, vendar sàm sprepričan, da ste me oslobodili!" ~
71 V   |         me bote spo znali. Nosil sàm ta dragi, edini mi ostali
72 V   |      vrgli v tamnicu?"  "Duhoven sàm" – mirno i dostojno jetnik
73 V   |       let štejem, – al uže davno sàm nehal leta brojiti, saj
74 V   |       opet nadaljuje: "Oj koliko sàm prestal! Vsim opraščam,
75 V   |         smrtnu ječu, – tudi Tebi sàm uže davno oprostil, i za
76 V   |        edinu tistu svetinicu, ki sàm Ti ju poprej izročil. Tvoja
77 V   |        še enkrat otipljem kalior sàm ju jezero i jezero krat
78 V   |      stresel. ~"Moj oče! ta glas sàm malo slišal!" – stareček
79 V   |        še nikol poprej. Al kakor sàm rekel – še se ne zanašam
80 V   |          sbrane vaščane – "včera sàm prisegel ravno na tom mestu
81 V   |   gospodaru grofu Urhu: Od danas sàm odvezan te prisege, Naši
82 V   |      Vaše prisege do mene, kakor sàm tudi ja svoje odvezan do
83 V   |       hočem pridružiti. – Mislil sàm si uže v duhu, kako čem
84 V   |         v bojeve peljati! Sanjal sàm uže od zmag i lavora, od
85 V   |          zapečnakom sloveti. Saj sàm tudi ja pod rajnim grofom
86 V   |          tursku vojsku, i vendar sàm še živ!" ~Ali su te besede
87 V   |          Laže, kdor to pravi, da sàm še deček" – jim fantalin
88 V   |        nepoznat bil. ~"Voglarjev sàm iz Pečevnika, Miha mi je
89 V   |        su me hteli pošvrkati, pa sàm jim ušel za sidom bez potice.
90 V   |       sidom bez potice. Celi dan sàm se po vasi klatil, kjer
91 V   |          se preteglo bojim! Zato sàm brž, ko ste Vi odišli, na
92 V   |         po moji zadnjici, i onda sàm si mislil: sdaj i nikada
93 V   |      nobeni ceni prodajaven. "Ja sàm si ga izredil, ga hočem
94 VI  |    gospodarjem v Algir." ~"I kje sàm ja sdaj?" ~"V Ištambolu." ~"
95 VI  |        glasi ta beseda?" ~"Moral sàm si ju zabilježiti, drugač
96 VI  | Marjetica. ~"Pristavil je še, ko sàm ga prašal, kaj ta edina
97 VI  |        razgovor povzame. ~"Kakor sàm Ti uže rekel, kak hitro
98 VI  |       opet viditi, ki neveju kam sàm prešla, ki me uže mrtvu
99 VI  |          i obžaljujeju! Se ve da sàm se zelo nad njimi zagrešila! –