Part

 1 I  |         okrogle nožice, al samo do primerne višine, kaj mikavno
 2 I  |      Marjeticu – ki je tudi uže do možke glave zrasel. Nevem
 3 I  |         sicer ju mora Martnačka do doma spremiti. Gotovo su
 4 I  |    razvadu imela v vasi od hiše do hiše, od soseda do soseda
 5 I  |         hiše do hiše, od soseda do soseda hoditi i besede pobirati.
 6 I  |       da dobiva veču povzdanost do mene. To je naj bolje bilo,
 7 I  |          Čakaj malo Janez tukaj do večernicah, morda izprosim
 8 I  |         irhnice, umetno obšite, do kolena visoki škorni, ter
 9 I  |       Zares slabo imaš zaupanje do mene, ne vem čim bi bila
10 I  |  stoterokrat odmeval od dubrave do dubrave, od loga do loga.
11 I  |     dubrave do dubrave, od loga do loga. Naenkrat vsi vtihneju,
12 II |     čedu daj se množiti od roja do roja! Daj, da jihno trsje
13 II |  kozarec vinca. Ni starki stalo do vina, imela ga je v kuhinji
14 II |        ojstreje meniha od glave do pete, pa nič kaj dobro,
15 II |         mu preišče jegovi život do tankoga zastran orožja!" ~"
16 II |        jim obljubi vse od konca do kraja razode naj ga sámo
17 II |       Ti naj razpoči od slemena do temena v živo znamenje zdihljejev
18 II |       ko žrtva nedolžnosti raje do smrti se mučiti dala, kakor
19 II |         podati, ter mirno spati do beloga dne, kakor se spodobi
20 II |        je pod ime Teharje spada do večnih časov. V grb Vam
21 II |         s menoj celi moji zarod do večni časov ko enakorodnike.
22 II |       hrvatski meji napadli. Al do volitve naj mi vsak zmed
23 III|  narodom razvedlo, al celo caru do ušes došlo! To bi bile opet
24 III|      čem ja prekleti, ako bo to do večera tako napredovalo." ~
25 III|            Kaj mora to pomenti! Do sdaj su le carjevi i kraljevi
26 III|   slavljeno od solnčnoga ishoda do solnčnoga zahoda! Mir i
27 III|    poslanca kazaje – "ter mi ga do večera v gradu zadržite,
28 III|        da nima nobenoga veselja do njega. Pregleduje pečat,
29 III|     zvijačnosti, ktera se Ti je do danas snoč prvikrat zneverila.
30 III|  carjevem jarmu, ki mi od dneva do dneva težji postaja, i časom
31 III|        ni zgubil celo povzdanje do njegovih ogledvavskih sposebnost,
32 III|     steklarnici, ter jim prišel do kraja v njih naj skrivajneših
33 IV |          Mlinarjev Janez je vse do naj manje stvari pripovedal
34 IV |      stvari pripovedal od konca do kraja, kaj i kako se je
35 IV |   donese, hočemo molčati čez to do naše smrti; drugač pa ne! –
36 IV | Pengarjev odzdraviju. Marjetica do duru posveti. ~Fantje odideju.
37 IV |    posveti. ~Fantje odideju. Ko do vaške lipe prideju se hočeju
38 IV |    Sovodni srečal. Marjeticu je do doma spremil i sdaj šele
39 IV |         da se ljudstvo ni moglo do šatora rivati. Zvunaj zapreg
40 IV |      Ponosno stopa po stopnicah do grofovoga šatora, se spodobno
41 IV |         to naše bandero braniti do zadnje srage do zadnjega
42 IV |         braniti do zadnje srage do zadnjega sôpa! Prej naj
43 IV |   narodu odmevalo od ene štrani do druge. ~Ljudstvo je mislilo
44 IV |     zavolj Vaših tehtnih zaslug do mene vplemenim! Vas i v
45 IV |        i v Vami celi Vaši zarod do večno-večnih časov. To pismo
46 IV |        objemalo, rajalo i grofa do nebes povzdigvalo. ~Janeza
47 IV |         še celó stara Martnačka do njega pririje ter mu svoju
48 IV |        na tihem svoju dvorkinju do ktere je celo zaupanje imela. – ~"
49 IV |      čisteje od rajske rosice. ~Do trde noči je trpelo gostvanje
50 IV |        je stregel i t. d. Blizo do polnoči su še veseli skupaj
51 V  |       služiti nismo prisegli. – Do večera mu hočemo jegovu
52 V  |         dalje ne. Naj nas tedaj do tačas od kogargod drugoga
53 V  |      Ako se svi teharski fantje do zadnjega vberičiju, ja se
54 V  |     grof v svojih kletkah!" ~Ko do prvih ječnih vrat prideta,
55 V  |     grof po zvijačnosti vjeti i do smrti zapreti, kjer mu je
56 V  |       ječu za ječi preiskavala. Do zadnjih vrat pridši, sta
57 V  |     poskušavala, od najmanjšega do največega, al nobeden ni
58 V  |       Po mnogih težavah prideju do bele Ljubljane. Od tod su
59 V  |    zadovoljen pritovori trgovec do sred savinske doline. Tukaj
60 V  |         tovor napade, tovornike do zadnjega pobije, blago pa
61 V  |       roki. – – Ljubi poštenost do smrti svoje, bodi bogaboječ
62 V  |      vsih dolžnost, svih priseg do njega. Za-nj nima nobena
63 V  |      smo odvezani vsih dolžnost do grofa!"  Vsaki zagrabi bez
64 V  |         odvezani naše pokoršine do Vas! Papežev poslanec je
65 V  |       življenje, takšna smrt. – Do roga mu porine svoj nož
66 V  |      poslanca – celjski Urh, ki do sdaj ni pred oltarjem, še
67 V  |      jegovi meč nazaj dá ter ga do dvoriščnih vrat spremi.
68 V  |     spremi. Grof odide na videz do živoga skesan. ~"Fantje
69 V  |         težave menihu razodene, do kteroga je bezkončno zaupanje
70 V  |   Odvežem Vas sdaj Vaše prisege do mene, kakor sàm tudi ja
71 V  |       sàm tudi ja svoje odvezan do grofa! – Kdor zmed Vaš še
72 V  |        Ti uže ostareli, od dana do dana bolj hrepaju, i Ti
73 V  |       pod meč priti, prej ko mi do života more." ~Marjetica
74 V  |        vzel na vojsku. Ljubezen do Janeza je bila silneja od
75 V  |        bila silneja od ljubezni do očeta. Sdaj ju oče sámi
76 V  |     Janez pa nazadnje povzdigne do vrha vinom napolnjeni požunec
77 V  |        drugač pa ne!" – Požunec do zadnje kaplje izpivši daleč
78 V  |        ta zakasnjenec dojde. Ko do čete priklesuri, vidiju,
79 V  |       strga. "Le teci, teci kri do zadnje mi kaplje!" – reče. "
80 VI |        po celem bojišču od zore do mraka; al zastonj je bilo
81 VI |       vmrl, zato Te je gospodar do Tvojega popolnoga ozdravljenja
82 VI |       povratila." ~Janez je bil do čistoga sprepričan, da Voglarjev
83 VI |      Algira pričakoval. Od dana do dana je krepeje prihajal,
84 VI |         mu vse pové, kako da je do njega prišel. Turk je komaj
85 VI |         koliko, stalo mu je več do Janeza! ~"Vi bote vendar
86 VI |        Algiru! Rad bi bil verno do smrti svoje Arabčanu sužil,
87 VI |   razuma leži; se vsčasih slepo do gotovoga sprepričanoga meni,
88 VI |        tepenja, i srce se mu je do njih rešitve tako vžgalo,
89 VI |     trak italjansko obrežje! Ko do kraja prijadraju je dobil
90 VI |    denarja, da je mogel pošteno do svojega doma priti. Janezu
91 VI |        kteroga ste menili morda do mene imeti, odkupljenjem
92 VI |     Martnačka je letala od hiše do hiše od soseda do soseda,
93 VI |       od hiše do hiše od soseda do soseda, s ti novici. Nobeden
94 VI |      jima je premoženje od dana do dana, od leta do leta po
95 VI |        od dana do dana, od leta do leta po umnem kmetovaju.
96 VI |         je ta pripovest od deda do vnuka; od ust do ust, od
97 VI |        od deda do vnuka; od ust do ust, od stoletja do stoletja
98 VI |         ust do ust, od stoletja do stoletja do današnjega dne
99 VI |         od stoletja do stoletja do današnjega dne v teharski