Part

 1 Pred|         začun dati, kaj me je od te prve moje namene odvratilo.
 2 I   |      meni Marjetica, čigar misli Te mika zvedeti! Al morebit
 3 I   |        časa opet začneju – zakaj Te je to moje vprašanje tako
 4 I   |          Pa kaj se ja brinim, za te babuše, ki še nobena prave
 5 I   |          kratki odgovor. – Janez Te ljubi. To mi je sám lastnimi
 6 I   |          brat ti je vmrl, žlahta te tudi po strani gleda, na
 7 I   |        take. Da ti ne bi odrekla te od naprej zagotovim, kjer
 8 I   |      Tvojih besedi; al obžalujem Te iz celoga srca." ~"Hvala
 9 I   |   razodeni mi odkrito-srčno, kaj Te tako nesmileno stiska okoli
10 I   |     srčne bolečine pridobiti. Ja Te ljubim! V teh treh besedah
11 I   |         kar Ti imam razodeti! Da Te ljubim, to mi kažeju bolečine,
12 I   |        uže danas v jutro, ko sàm Te s očetom vidil na polje
13 I   |    glasom Marjetica prične – "ja Te ljubim, i dokler še bodu
14 I   |       klobukom nosili, tak dolgo Te bom ljubila, kakor le zamore
15 I   |          mesecem pobledilo, tada Te bom prestal ljubiti." –
16 II  |              Vsliši me očeta, ki Te moli za blagoslov svojemu
17 II  |        ne poveš, v kterem namenu Te je Urh v to hišu v meniha
18 II  |           danas nisàm razpoložen Te dolgo poslušati." – Daj
19 II  |         nazaj! Pri večni pravici Te prosim, Te zarotim, daj
20 II  |         večni pravici Te prosim, Te zarotim, daj mi oteto dete
21 II  |       kakor da bi hteli reči, ja te še imam, i te tudi varvati,
22 II  |     hteli reči, ja te še imam, i te tudi varvati, i na te paziti
23 II  |          i te tudi varvati, i na te paziti hočem. – ~"Vse zastonj" –
24 II  |          su ostrmeli, ki su čuli te jegove kletve. On pa to
25 II  |         naklep izpeljati? Drugač Te pri priči zakoljem da si
26 II  |          razodonjem zaslužil, da Te koj tako kratko puščamo
27 II  |       opet ga je to odvračalo od te sumnje, da se na drugi strani
28 II  |      gojzda v mesečinu. ~"Su uže te pravi! Le tihu, le tiho,
29 II  |        zašepta – "kaj misliš, da te bodu čakali, ako za njim
30 II  |          Odgovor daj, al moj nož Te predere." Tako ga nasili. ~
31 III |          ogledvačev i posluhačev Te bodu gotovo najdle. I to
32 III |       medu iz tvojih neder! Onda te čem odtrgnuti! Onda je naj
33 III |        pismo naslovljeno?" ~"Ako Te bi hotel toga sprepričati,
34 III | sprepričati, da sàm ja grof Urh, Te bi moral dati za oni stolp
35 III |            i laž je, da ne bi še te okorne Teharčane v svoji
36 IV  |      sveti Ani juternice zgonit. Te sramote si vendar ne bomo
37 IV  |               Vidiš, dragi Tone, te misli mi srce težé." ~"To
38 IV  |         v oblast priti. Izbij si te misli iz glave. – Glej ja
39 IV  |       slave; – al od danas su se te moje misli čisto spreobražile!
40 IV  |        ga danas mrzi." ~"Razumim Te, razumim! Al kaj ki se toga
41 IV  |  vbraniti ne moreš, ne smeš, ako Te odbereju i izvoliju. Plašljivost
42 IV  |         reči! Ja sámo slutim, da Te morda kaj vznemiruje, da
43 IV  |      mleko v Celje nosit. "Janez Te pa naj spremi," – še dodaju,
44 IV  |    mlinski kamen." ~"Mislila sàm Te pa vendar boljšega junaka" –
45 IV  |       prešla, kjer vidim, da sàm Te vreden, da se ne boš žalostila,
46 IV  |        se ne boš žalostila, kada Te bodem samicu doma ostavljati
47 IV  |        nič kaj ne slišiš? Al sàm Te morda čim razžalila, da
48 IV  |          slaba sapa pela bo, ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju
49 IV  |     pomozi!" – Celi narod je čul te jegove besede. ~Sdaj grofovi
50 IV  |          mi ne smeš zameriti, da Te še zmiraj tikam, ako si
51 IV  |       bila! ko maloga dečaka sàm Te zmiraj seboj jemala, na
52 IV  |         še več drugih! – Sdaj su Te pa za viteza postavili!
53 IV  |       Glej, ravno v tačas, ko su Te načolnikom preklicali, je
54 IV  |          stara mati neizrekljivo te nesrečonosne ptice bali.
55 IV  |         šal to je bila popotnica te divje drušine. ~Janez je
56 V   |       moj sin tukaj, morda se na Te opiram! – Morda su s Teboj
57 V   |         I kaj si zakrivil, da su Te vrgli v tamnicu?"  "Duhoven
58 V   |       meni; primi me za rokó, da Te saj ošlatam, kjer mi je
59 V   |   ošlatam, kjer mi je zabranjeno Te viditi i slišati - - da
60 V   |         uže davno oprostil, i za Te molil! Moje največe, moje
61 V   |        ljubljenih. Saj si Ti, ki Te sdaj za rokó držim i ki
62 V   |          bo prej šel od mene, od te postelje, prej ko me smrtna
63 V   |          zakaj mi ni dano, da bi Te mogel še enkrat viditi,
64 V   |         rodbina v Benetkah vsled te nesreče tako osiromašila,
65 V   |         za me na zemlji ja ču za Te pred prestolom božjem. – – –
66 V   |      povelja!" ~"Pasja duša! Kdo Te je učil tako govoriti s
67 V   |     svojim gospodarjem! Dobro da Te imam v pesteh, Tebe s celi
68 V   |     pozna le po mojih udarcih!" ~Te besede zrekši udari pa vratah
69 V   |   papeževu doslužite!" ~Čudno su te besede grofa spremenile.
70 V   |         ko slej, – enkrat gotovo Te bo jegova roka na skrivnem
71 V   |  rešitelj, da je v ti zadregi za Te naj bolje, da grofu iz pota
72 V   |       moje strani, i zagotovljam Te, da boš prijazno i dobrodošljivo
73 V   |         prej pomiril, prej ko si te sramôte krvjoj ne opere. ~
74 V   |       Urhu: Od danas sàm odvezan te prisege, Naši grof je preklet
75 V   |     očakov. Vem da mi Pengarjevi te prijaznosti ne bodu odrekli. –
76 V   |         mi gremo s Teboj! Nočemo Te samoga, puščati na vojsku!
77 V   |         s Teboj iti v boj, da na Te pazim, da Te ranjenoga obvezujem
78 V   |          boj, da na Te pazim, da Te ranjenoga obvezujem da Te
79 V   |        Te ranjenoga obvezujem da Te žalostnoga tolažim, da se
80 V   |      vendar sàm še živ!" ~Ali su te besede Marjeticu od njenoga
81 V   |     osoda tako hoče! Al znaj, da Te raji bom mrtvoga menila,
82 V   |       nadsilnim, kakor pa objela Te ko plahoga beguna, ki uže,
83 V   |      povem, da si ravno zrel, da Te kakšen tursk hlačon v zajutrek
84 VI  |        Pri vsih svetnikah božjih Te prosim, reci mi resnicu;
85 VI  |      ovezal?" ~"Tvoji tovarš, ki Te je tako junačko branil pod
86 VI  |     ponovi. ~"Jest! Moj gospodar Te je dal ranjenoga svoji lastni
87 VI  |      brisal, ko je zadnjikrat iz te hiše išel. – Al kaj hoče
88 VI  |    zdravničke podpore vmrl, zato Te je gospodar do Tvojega popolnoga
89 VI  |             vpraša bez obzira na te besede Janez svojega dvoritelja – "
90 VI  |    Vzemite si ga i Vaše cekine!" Te besede velikodušna zrekši,