Part

 1 I  |       dospem. Glej, ljubo dete, kako se oddaljuje včasih človek
 2 I  |      paziti! – Glejte, koliko i kako lepih rožic je mnes! Kako
 3 I  |       kako lepih rožic je mnes! Kako jih bodo male žabice vesele!
 4 I  |      bodu ljudi nikada znajdli, kako se gleda v srce drugomu;
 5 I  |         v srce drugomu; nikada, kako mu viditi v možganah jegove
 6 I  |        lahko kaj nauči od mene; kako treba kaj prijeti! Ne da
 7 I  |        mi zares ne gre v glavu, kako da si Ti danes tako smočena!
 8 I  |         na ušesa povedala; – pa kako je to vse dozvedla, to je
 9 I  |   veliko pripovedvati, koliko i kako brhkih ljubeznikov je imela,
10 I  |      Marjetica, dok da vse zveš kako je bilo. Ja ti ju čem povedati, –
11 I  |     Pengarjeva Marjetica––! No, kako to ne bi res bilo – mu besedu
12 I  |     mogla na tanko pripovedati, kako i kaj. Čakaj malo Janez
13 I  |             pravi eden. – Pa še kako!" – pristavi drugi. "Meni
14 I  |      žarjavica oblije, vidivši, kako nemilo ga je izdalo jegovo
15 I  |       sámo Ti Marjetica!" ~"Ja! Kako da samo i ravno ja?" ~"Sámo
16 II |       ste ju morda vsi poznali, kako vrla i snažna deklina je
17 II |         čez mesec dni zve kaj i kako! – Skoro da ne zbedari.
18 II |           Daj dalje! Kje kada i kako namirava grof ta svoj hudičevi
19 II |   potegne, i grof mora gledati, kako mu ga zlomi i kose v mlinski
20 III|            Al razplesti se mora kako i kada bo meni volja, po
21 III|     stolp obesiti, da bi vidil, kako su moje sluge naučene slušati
22 III|   vrvica mu pride, da sám ne ve kako v roku. Bez da bi si svest
23 III|     zmišliš naj varneši naklep, kako pucu v grad dobiti. Ne toliko
24 IV |        od konca do kraja, kaj i kako se je pri mlinu pripetilo. "
25 IV |         uže tako rano vidiš?" ~"Kako moreš kaj takvoga reči!
26 IV |       kakor, da bi se žalostil. Kako si pa včera žvižgal i popeval
27 IV |         o mnogovrstnih zadevah. Kako na primer v vinogradih kaže,
28 IV |      Martnačkino ognjišče. Hej, kako se je še starka vrtela i
29 IV |     grofovi glasonoša se sliši, kako narodu nopoveduje pričetek
30 IV |           Al se še kaj spomneš, kako sàm Ti pri zibkanju pesmice
31 IV |      zibkanju pesmice popevala; kako sàm Ti stare pripovedke
32 IV |     pesjanov i strašnih Turkov, kako su ljudi morili, vaši požigali,
33 IV |         še makar sto let živim, kako su se moja rajna stara mati
34 IV |        sàm vendar dobro vidila, kako se je vrh Srebrotnika vzdignul
35 IV |        se še kaj spomneš Janez, kako." – Fantje su Janeza naprej
36 IV |      očesa od njega odvrnula. ~"Kako se Tebi dopada ta prosti
37 IV |        toga bornoga prostaka!" ~Kako čisto drugači je mislila
38 IV |     htela celo vediti, kakšne i kako pripravljene jedi su imeli,
39 IV |        prav došel, da je vidil, kako su fantje Janeza na štitu
40 V  |        svoje iz poljice – čisto kako da bi mu vse eno bilo, ali
41 V  |   Nazadnje ga priljudno vpraša: kako to, da prej ni celó nič
42 V  |        nedolžnem v ječu pahnul; kako se je to zgodilo?" ~Duhoven
43 V  |        vse od začetka razodene; kako je naime od papeža poslan
44 V  |        izobčivno pismo nosit, i kako ga je grof po vsi priliki
45 V  |         je početi v ti zadregi? Kako bi se dal, naj bolje ta
46 V  |    skusili dajte mi svêt, kaj i kako čem storiti?" ~"Bežati moraš
47 V  |       Mislil sàm si uže v duhu, kako čem svoju četu v vojske
48 V  |          ji Janez izgovarja. – "Kako hočeš Ti nježna devica s
49 V  | Slovenec vdari se reče da izdá! Kako bi pa tudi graf Urh tako
50 VI |     redu pričakovali Turkov; al kako se začudiju, ko zjutraj
51 VI |        Marjeticu viditi mislil, kako mu v možki spreobleki svojoj
52 VI |       Al enu sámu besedu." ~"No kako se glasi ta beseda?" ~"Moral
53 VI |         da je; ter mu vse pové, kako da je do njega prišel. Turk
54 VI |         je prodan! Bog ve kam i kako daleč bo odpeljan, po vsi
55 VI | spremljale na sužensku barku. O kako rad bi bil ostal v Algiru!
56 VI |    prečutih noči pretrpeti! "Oj kako –je včasih Marjetica solzenimi
57 VI |      solzenimi očmi djala – "oj kako se bodu razveselili uče,