Part

 1 I  |        Bila sam k Vam namenjena. Saj veste, da kuham vsako leto,
 2 I  |         vedrice kakor nekada. No saj veste, da uže moram leta
 3 I  |     morem s čim pomoči, le reči, saj Veš, da Ti nič ne odrekam,
 4 I  | Marjeticu, da mi malo pripomore, saj toliko, da mi dve vedrice
 5 I  |      drugo bom uže sáma vredila. Saj se poleg toga tudi lahko
 6 I  |         ktera tudi kaj česa zna, saj se je od mene naučila. Še
 7 I  |    krdelo. Vreme tudi lepo kaže. Saj je čista sveta Uršula i
 8 I  |        prositi" ~"Kaj? Le povej! Saj veš da Ti vse spolnujem,
 9 I  |        se ni treba nič kaj bati, saj sàm ja zraven. Lahko noč ~"
10 I  |          slobodno proč vrgla. Pa saj mu ju tudi s kitico vred
11 I  |         uže na to pot napeljala. Saj meni vse pove, kar le na
12 I  |        srcu ima; no za kaj ne bi saj sam ga pestvala!" ~"Pri
13 I  |          kaj ima i tudi kaj zna, saj se ne manjka poštenih i
14 I  |         ti ne bo nobena odrekla, saj se bo za polnu mizu vsedla.
15 I  |         bodeš kaj česa zakrival, saj sva vendar od detinskih
16 I  |        tom razodetju, upam s tem saj nekoliko olajšila za svoje
17 II |          prostovoljno sám preda, saj začas toga gostvanja, kjer
18 II |         se hočete tom odtegnuti, saj tudi Vi spadate v to društvo?" ~"
19 II |        oprosti, prokleto gnezdo. Saj ste ju morda vsi poznali,
20 II |      odvrne – "ni bilo od vetra, saj je vse mirno, še listek
21 III|          mi včinjene sramote, da saj čisto zastonj ne bo došlo
22 III|          Ne toliko zavolj mene – Saj uže sivkast postajem, kakor
23 IV |    vendar v današnjih okoljšinah saj spominka i pretresa vredne.
24 IV |  priličil; – i da je hlapec – no saj ga poznaš pokveku, Martineta, –
25 IV |       belem danu kaj ne pripeti, saj vem, da tudi on ima kakvoga
26 IV |        obnašanje, jegovo gibanje saj naravno! Celjski gizdelim
27 IV |      vina, pa kopuna nam nareži, saj bez toga ni življenja! Fantje
28 IV |        starki čez obraz polile. "Saj veš Janez!" – ga v radostnem
29 IV |          za viteza vdarjen bil – saj veš da sàm Tvoja pestna
30 IV |         Bog jim daj mir i pokoj, saj su uže dolgo pod rudi al
31 V  |         čim da stražimo, da bomo saj vedli, kakošne ptičke da
32 V  |          primi me za rokó, da Te saj ošlatam, kjer mi je zabranjeno
33 V  |           O smrt mi bo sladka, – saj umrem zunaj ječe v sredi
34 V  |         v sredi svojih dragih! – Saj ste Vi pri meni, kaj ne? –
35 V  |         rešil iz ječe, kakor Vi, saj je vès ostali svet uže davno
36 V  |          Zmiraj su čakali, da bi saj kakšno ime rekel, da bi
37 V  |        ne živiju, kaj ne, da ne! Saj uže ja več čez sto let štejem, –
38 V  |          sàm nehal leta brojiti, saj su bile neznano grenke leta,
39 V  |      svojih dragih i ljubljenih. Saj si Ti, ki Te sdaj za rokó
40 V  |        me smrtna kosa ne pokosi; saj si Ti moj sin, kaj ne, da
41 V  |         Ti zahvaljujem, da si me saj za zadnju uru ječe rešil;
42 V  |        to je neobhodno potrebno; saj za toliko časa, da se vse
43 V  |       odpre s vsemi skrivnostmi; saj je le od njega samoga pričakoval
44 V  |        veseli, pa tudi žalostni; saj su vedili, da grof se ne
45 V  |         tolaži kolikor more – al saj je on sam morda še več tolažbe
46 V  | Marjetica vtolaši se. Ne obupaj! saj to ni ločitev za vekomaj.
47 V  |         noče zapečnakom sloveti. Saj sàm tudi ja pod rajnim grofom
48 V  |          Zakaj nas vstavljaš!" ~"Saj še komaj hlače nosiš" –
49 V  |         zavolj bornoga kljuseta, saj imaju takih mrh zadosti,
50 V  |         voglarenju lepo pomagaj; saj tudi orožja za boj pripravnoga
51 V  |        Podaj se nam dobrovoljno, saj vidiš, da si odcepljen od
52 VI |         celoga grla zaukaje, - - saj ni bil več daleč od Marjetice.
53 VI |         molčé za kakoga drugoga. Saj uže imate polnu barku nakudljenih
54 VI |     popoldan veselo kadili, – no saj su danas povsod kaj boljšega