Part

 1 I  |         sàm Vas srečala. Bila sam k Vam namenjena. Saj veste,
 2 I  |       povej v kratkem zakaj si se k nam namenila. Ako Ti morem
 3 I  |          praskaje Martnačka bliže k Pengarjevim ostopi – pa
 4 I  |           s svem gotove, grevo pa k večernicami. Sam čula, da
 5 I  |        Morda ne bodeš s prelastom k sv. Ani šla! Skoro da bi
 6 I  |         Kdor ju je sovržil, ji je k večem rekel, da je coprnica.
 7 I  |      graditi. Počasih pride bliže k meni, i dasiravno ga nisàm
 8 I  |           bilo, vež narezanih jih k meni donese, dolj na tla
 9 I  |           vedla. ~Med tem pridete k sveti Ani. ~Vse je uže bilo
10 I  |          Sdaj v stolpu zatrijanči k večernicami, ter konec napravi
11 I  |          v njegovem ponašanju, se k ognišču približa. ~"Kaj
12 I  |     spremenjen! Vsi su Ti tovarši k večernicami v crkev odišli,
13 I  |       Janezeve prsi, ki ju goreče k sebi stisne. V tom trenutku
14 II |           vas poteče i na ravnost k Pengarju. Skoro sape nima
15 II |        vkazaje bljižni dekli urno k sosedu po ogen stopiti.
16 II |           S časom pride opet malo k sebi. Dekla donese celi
17 II |          žaloga storiti. Komaj da k sapi pride, tako mu je strah
18 II |  preplašene od trume lovskih spov k nji pod njeno zaštitje.
19 II |       izrekši hiti na pokopališče k svetomu duhu v Celje. Tam
20 II |         uže drugoč gre pod okence k svoji Ančki. Trikrat su
21 II |         morda menih le za nos sem k mlinu vodil, i da grof med
22 III|  zapranoga obzidja. V farni crkvi k svetomu Danilu je vabilo
23 III|          je vabilo velikim zgonom k jutrnem opravilu. Al grofa
24 III|      govoriti," – se opet od okna k nji obrne, i šaljivo še
25 III|           predrzneš več drugikrat k meni bez poziva priti! Zapamti
26 IV |          tem pripetilu opet nazaj k Pengarjevim podali. Težkim
27 IV |       Svitalo se bo skoro. Pojdmo k sveti Ani juternice zgonit.
28 IV |         kakor žejna srnica žadrči k štepihu. Počasih spušča
29 IV |         je ljubezen namestno domu k Pengarju skoro nevedoma
30 IV |          išel. Iz farne crkve gre k sveti Ani, kjer su si fantje
31 IV |          cenu ima pšenica i t. d. K večjem da je kakšna oferca
32 IV |           Sdaj prižanta oni berač k ognjisču, kteroga sta pri
33 IV |        Vam nisàm rekel" – se Tona k svojim tovaršem obrne – "
34 IV |         fantom odreže, ter berača k bljižnjemu svinjaku vžene
35 IV |           svinjaku vžene i v hlev k svinjam zapre. ~Rog se vedno
36 IV |    bojnoga krdela! Vodi ga zmiraj k smagi i bodi mu sám izgled
37 IV |            Tako oborožjen se sdaj k narodu obrne. ~"Teharčani!" –
38 IV |      naših starih i za našu lipu; k Vam se obnem ter Vas zarotim
39 IV |    narodom okol nosiju. Vse se je k njim sililo, vse ga je pozdravljalo,
40 IV |          odpre skoči van i zbeži. K volitvi je bil še ravno
41 V  |         rokoj primaja starček vrč k ustam, al – vino vkusivši
42 V  |   potrebnih priprav." ~Ko duhovna k starčeku pripeljata, ga
43 V  |   govoriti – "pridi vendar bljiže k meni; primi me za rokó,
44 V  |     hočeju!" Duhoven stopi ginjen k postelji i prime starčeka
45 V  |     Vslednjič še papežev poslanec k Janezu pristopi, mu v slovó
46 V  |        goreče molitvice vzdihvaje k očetu gori nad oblaki za
47 V  | spregovoriti zasliši, stopi hitro k njem da mu brani si oveze
48 VI |        stopi na Janezev vzdihljej k postelji, da vidi je li
49 VI |        pretuhtaval. Zadnjič stopi k Arabčanu ter ga popraša,
50 VI |            Kaj mi je še več treba k mojemu gospodarstvu, kakor