Part

 1 I  |       imeti, da su tako vestno na svojega edinca pazili. ~"Srečno
 2 I  |      vsakem porodu prisustvovala. Svojega posestva ni nič imela, večidel
 3 II |       skoro čisto na sé i na čast svojega stana pozabil. Kozarec za
 4 II |      obrobje postavi, –tudi menih svojega. Vse je tiho, da bi se bila
 5 II |     zaroti, da še nikada ni razen svojega navadnoga noža drugo bojno
 6 II |           držali. Nobeden ni htel svojega prej nazad potegnuti, prej
 7 II |          vdeležbal bez omadeženja svojega dostojanstva takšnih rečeh. –
 8 II |           vem. Ja sam po pravilah svojega reda i božje zapovedi nedotakljiv,
 9 II |          s zajnkami se odpravi iz svojega grada i s celi trumi lovskih
10 II |         Fantje!" Vsaki nehoté rog svojega noža sgrabi. Tona komaj
11 II |          pripetila. Vsaki je imel svojega krotitelja, da si nista
12 II |        vjeli! - - Marka! pripelji svojega vrana sem na svitlo, da
13 II |         zarenči, spoznavši v njem svojega isposlanoga ogleduha. Komaj
14 II | zavratniku davila. Sdaj se spomne svojega meča. Naglo seže po njem –
15 III|          popa v gradu. – Znebi se svojega sporočila, kakor Ti je naloženo,
16 III|         se opet poravna v kotu iz svojega skrčenoga položaja. – "Kraljeve
17 IV |      rokove sije. Kmal prileze iz svojega gnezda, s kodrastimi lasami
18 IV |         golobčicu, ko sta, svesta svojega stanu, štimano se po celjskem
19 IV |         čepela stara babca zraven svojega koša, mrljivo prebiraje
20 IV |       morda hčer za palicu vodila svojega slepoga očeta, za njega
21 IV |           se pa ni bal ne sramval svojega dekleta pred celim društvom
22 IV |       Sdaj se sám grof vzdigne iz svojega širokoga sedeža, mahne rokoj
23 IV |           mu odzdravši, ostane iz svojega sedeža, ter ga narodu predstavi.
24 V  |      svoje rodbine četirdeset let svojega zakletja pod pashi skrit,
25 V  |        prevzetnosti v ječu vreči. Svojega očeta je sin uže davno mrtvoga
26 V  |         za prav sreču, kjer je tu svojega uže davno mrtvo menjenoga
27 V  |           kjer se je zvesto rešil svojega sporočila, ktero nas je
28 V  |       vzdigne – ter ga zagotovlja svojega prizadevanja i svojega vpliva
29 V  | zagotovlja svojega prizadevanja i svojega vpliva pri papežu. Janez
30 V  |   križarsku vojsku zoper njega. V svojega namestnika je poslal na
31 V  |           na štitu povzdignuli ko svojega vodnika. Odvežem Vas sdaj
32 V  |         edina nada, edina podpora svojega očeta, Ti namiravaš takšnim
33 V  |  razsoditi. Naenkrat se zdrami iz svojega žalovanja, i kakor da bi
34 V  |       Tvoju pést! Le brže zasukaj svojega, kleseta, pa nam še enkrat
35 V  |       drevačoj ki se je vedno tik svojega načelnika vojskoval. Ko
36 V  |            da smem toga ranjenca, svojega poveljnika, iz bojišča nesti,
37 VI |           rešenje svoje zastave i svojega načelnika! Al vse zastonj! –
38 VI |         teharski fantje su iskali svojega načelnika po celem bojišču
39 VI |           bil, da se je ranjen iz svojega zelenka zvrnul, da su ga
40 VI |       vidi je li se je morebit iz svojega nesvestja zdramil. Janez
41 VI |     siromašni sužen proti naklepi svojega gospodara!" ~"Sužen!" Vzdihne
42 VI |           biti, sámo da še enkrat svojega tovarša vidim, ki mu življenje
43 VI |         obzira na te besede Janez svojega dvoritelja – "na mene ostavil?" ~"
44 VI |          pa okol njega kakor okol svojega očeta poklekali, mu rob
45 VI |    poslati. Pripetilo se je, da v svojega sporočnika ravno tistoga
46 VI |  sprehajal, kar ga neki zakrik iz svojega zamišljenja zdrami. Bilo
47 VI |     Janeza zagleda, spozna v njem svojega nekdašnoga rešitelja iz
48 VI |            da je mogel pošteno do svojega doma priti. Janezu je pa