Part

501 IV  |              prepečena i prhka, sdaj je ogorke v ogen porivala i
502 IV  |            ni bila pri gmahu, zmiraj je mogla kaj brčkati, drugač,
503 IV  |            bila zdrava. Marjetica ji je v njenem kuharijskem poposlu
504 IV  |          lepo pripomogla. I akoravno je Janez zraven nje stal, vendar
505 IV  |        pečenke zasmodila. Dvakrat ga je uže ogovorila, al nobenkrat
506 IV  |            Zamišljen v vsaktere reči je gledal v štrene, ki jih
507 IV  |              gledal v štrene, ki jih je vrela juha po loncu sukala. "
508 IV  |             odgovora ne daš!" ~"Meni je draga, da Ti po pravici
509 IV  |            veselja poskakvati, da Ti je ta čest določena! – Ti se
510 IV  |         Berač oči pobesi i za gotovo je bil Janez sprepričan, da
511 IV  |           kar fantje vganjaju. Janez je Tonetu vse razodel zastran
512 IV  |           kakor da bi dremal, včasih je pa celó dihelj na se držal,
513 IV  |            na glas: "Kaj ne Janež to je bila lepa komedija snoč
514 IV  |              brade, i cela, kakor ju je krznar naredil, mu pade
515 IV  |            pade na tla. Janez, ki ga je prijel, ga proti solncu
516 IV  |             napajati, su v vasi. Vse je uže bilo naredno. Na vzvišenem
517 IV  |          naredno. Na vzvišenem mestu je stal grofovi bogati šator,
518 IV  |             prestolu enak. Vrh njega je visel široki grofovi štit
519 IV  |           starešinstvo. Spred sedeži je pa bil precej veliki prostor
520 IV  |         šatora rivati. Zvunaj zapreg je sve vrelo. Na vsih obrazih
521 IV  |            vrelo. Na vsih obrazih se je izraživala radovednost,
522 IV  |           možje, po bljižnjih gričah je pa bilo vse belo žen i dekličev.
523 IV  |           bile danas obljudjene. Šum je vedno narašal. ~Glasonoša
524 IV  |              na stran položi; i kjer je na vsih tabljicah eno isto
525 IV  |            na enu stran prišle. ~Vse je bilo tiho kakor v crkvi. ~
526 IV  |        govori: "Čestito starešinstvo je izvolilo enoglasno novoga
527 IV  |          Janeza! "Slava mu! Slava! – je vse ljudstvo vikalo i jezero
528 IV  |          jezero i jezero klobukov se je v zraku sukalo. Veselja-klici
529 IV  |      vernosti i posluhnosti!" – Opet je vrelo po narodu, kakor po
530 IV  |             vzburkanem morju. Vse se je gnetilo, vse se je ogledavalo,
531 IV  |            Vse se je gnetilo, vse se je ogledavalo, od ktere strani
532 IV  |           teharskih mladenčev, ktera je bila posebej stala, s Janežem
533 IV  |       ljudstvu ogledvaje, od kteroga je bil za dobru glavu viši.
534 IV  |         pleča odari rekoč: "Bolje Ti je biti vitezem, kakor služetom!
535 IV  |            bog pomozi!" – Celi narod je čul te jegove besede. ~Sdaj
536 IV  |                  božja previdnost me je po našem slavnem i čestitem
537 IV  |          dolžnost po zakonu i naravi je da ste zmiraj pripravni,
538 IV  |                Živilo! Živilo!" – se je po narodu odmevalo od ene
539 IV  |           štrani do druge. ~Ljudstvo je mislilo da je s tim volitev
540 IV  |               Ljudstvo je mislilo da je s tim volitev dovršena;
541 IV  |         volitev dovršena; i skoro se je uže začelo razhajati; kar
542 IV  |      glasonoša v rog zatrobi. Vse se je vrnulo viditi i slišati,
543 IV  |          neočakovani grofovi dobroti je bilo seskončno. Vse je radosti
544 IV  |       dobroti je bilo seskončno. Vse je radosti poskakvalo, se rokovalo,
545 IV  |          narodom okol nosiju. Vse se je k njim sililo, vse ga je
546 IV  |             je k njim sililo, vse ga je pozdravljalo, vse mu čestitovalo!
547 IV  |        bližnji i dalnji bôtri vse mu je roke podajalo, vse je htelo
548 IV  |             mu je roke podajalo, vse je htelo š njim govoriti. Na
549 IV  |            Te načolnikom preklicali, je grda sova sprestrašena od
550 IV  |            lipe izfrfetala. Grôza me je prešla toga mračnaka viditi.
551 IV  |            dobro na sovu pazila, kam je zletela. No akoravno su
552 IV  |             oči uže oslabele i se mi je zelo blešilo, sàm vendar
553 IV  |         vendar dobro vidila, kako se je vrh Srebrotnika vzdignul
554 IV  |            nad megle vzdignul – i to je dobro znamenje!" – Sapa
555 IV  |           dobro znamenje!" – Sapa ji je bila prekratka, zato je
556 IV  |              je bila prekratka, zato je morala malo prenehati. Al
557 IV  |    govorjenja. ~V grofovem šatoru se je sdaj veliko gostvanje pričelo.
558 IV  |       povabljeni. Po svršeni volitvi je tudi grofica bila v Teharje
559 IV  |           nemški gospôdi, kolikor ju je ravno v gradu bilo. Krasni
560 IV  |          Krasni čvrsti mladenč se ji je koj na prvi pogled tako
561 IV  |             svoju dvorkinju do ktere je celo zaupanje imela. – ~"
562 IV  |       prostaka!" ~Kako čisto drugači je mislila i čutila Marjetica,
563 IV  |     Marjetica, prosta Teharčanka, ki je ravno nasproti skoz nakajeno
564 IV  |             spod oči prišla. Srce ji je hitreje bilkalo spod čistimi
565 IV  |            navadno. Sjajna žarica ji je rudečicu na ličcah vžgala.
566 IV  |         rajske rosice. ~Do trde noči je trpelo gostvanje v grofovem
567 IV  |            grofovem šatoru; nazadnje je med vitezi i drugi gospôdi
568 IV  |        pijančvanje razujzdalo. Janez je prisiljeno zraven sedel,
569 IV  |            pri Pengarju i pogosto se je ozirjal na pengarjevo kuhinjsko
570 IV  |              društvo zapustil. Komaj je uže čakal Šentjanževca –
571 IV  |             njegovu plemenitu druhal je bil uže švedravec! Kakor
572 IV  |            zbijanje razvadnih šal to je bila popotnica te divje
573 IV  |             te divje drušine. ~Janez je po svrsenem gostvanju pri
574 IV  |            ga nalašč tam čakali. Vse je mogel povedati, kar se je
575 IV  |            je mogel povedati, kar se je kaj v šatoru govorilo zastran
576 IV  |           teharskih zadev. Martnačka je htela celo vediti, kakšne
577 IV  |             redu su se nanašale, kdo je stregel i t. d. Blizo do
578 IV  |            skupaj bili. Šimekov Tona je svoje citre obiral, da je
579 IV  |            je svoje citre obiral, da je bilo kaj! Vsim je dremavec
580 IV  |         obiral, da je bilo kaj! Vsim je dremavec pregnal. Nazadnje
581 IV  |         skoči van i zbeži. K volitvi je bil še ravno toliko prav
582 IV  |          ravno toliko prav došel, da je vidil, kako su fantje Janeza
583 IV  |           nosili. V grad se vrativši je grofu vse povedal kar je
584 IV  |             je grofu vse povedal kar je vidil i čul i posebno je
585 IV  |             je vidil i čul i posebno je novo-izvoljenoga načelnika
586 IV  |           zaznamoval! al od svinjaka je varno molčal. Grof pošlje
587 IV  |             prevzeti. Na ta način ga je mislil v svoju oblast dobiti. ~ ~
588 V   |              včerašnjega svetkovanja je potihnul. Nastopil je delavnik
589 V   |    svetkovanja je potihnul. Nastopil je delavnik i vse je opet zapadlo
590 V   |           Nastopil je delavnik i vse je opet zapadlo v vsakdanje
591 V   |               Tudi novi načelnik, se je pripravljal v les iti, kar
592 V   |             načelniku predati. Janez je menil, da bo sámo čestnu
593 V   |            pismo piše grofu Urhu. Ko je pismo spisal, ga dá, vikšemu
594 V   |           jetnike." – Vikši berič se je tako prestrašil nad tem
595 V   |                toga ne znamo. ~"Tako je prav fantje! Sdaj me šele
596 V   |         Janez snop ključev, ktere mu je vikši berič izročil, zaničljivo
597 V   |             ključ v ključavnicu. Bil je ta pravi. Dvakrat ga močno
598 V   |             čez nekoliko časa, ko se je bil smrad razkadil, stopi
599 V   |            človečku podobu, ki se le je toliko sem ter tje mezila,
600 V   |            sem ter tje mezila, da se je vidilo da še ni popolnoma
601 V   |             popolnoma mrlič. Okovana je bilo v težko železje. Janez
602 V   |              obzira na njega. Janeza je skoro groza bila. Ukaže
603 V   |           ječe na svitlo nesti, kjer je vidil, da tako ni nič š
604 V   |       gnjusobnoga mrčesa, kterimi si je svoje nage ude le siromašno
605 V   |         divje obrasli – i star, star je izgledal kakor zemlja! Slep
606 V   |          izgledal kakor zemlja! Slep je bil. Tmica ga je po vsi
607 V   |        zemlja! Slep je bil. Tmica ga je po vsi priliki v ječi oslepila.
608 V   |           oslepila. I vrh vsega toga je bil, kakor su fantje skoro
609 V   |        zdihne, – "da, da! to vino mi je zadostno znamenje, da sám
610 V   |             sám rešen dolge ječe, da je večni pravični bog uslišal
611 V   |              v ustih imel, i zato mi je to vino naj gotoveje znamenje
612 V   |              oslobodili!" ~Siromaček je zares mislil, da je sdaj
613 V   |        Siromaček je zares mislil, da je sdaj rešen dolgoga trpljenja. ~"
614 V   |            Čest i hvala bogu! prišel je s današnjim dnevom ta presrečni
615 V   |            jejnoga napisa. Vidilo se je, da starčeku hladni zrak
616 V   |            ječe preiskavat. Bilo jih je pedeset po redu. V nobeni
617 V   |       širokoplečnoga viteza, kteroga je dal grof po zvijačnosti
618 V   |            do smrti zapreti, kjer mu je morda premogočen postajal,
619 V   |            prostoga kmetiča, kteroga je grof morda zato vječil,
620 V   |           grof morda zato vječil, da je imel lepši priliku se jegovoga
621 V   |      ključavnici sukati, i vendar se je skoz ključavnicu vidilo,
622 V   |          skoz ključavnicu vidilo, da je nekdo noter. To je Janeza
623 V   |        vidilo, da je nekdo noter. To je Janeza i Toneta še bolj
624 V   |          napol – visečega. Čez glavo je imel žakel zavezan, da ni
625 V   |              Po še lepi obleki se pa je koj poznalo, da je najnovejši
626 V   |             se pa je koj poznalo, da je najnovejši jetnik. ~Ko ga
627 V   |     spovedati ga ne bote mogli, kjer je gluh. Za druge duhovne opravila
628 V   |              starčeku pripeljata, ga je res kaj slaboga našel. Preveliko
629 V   |          četirdesetletnoga zapora mu je celó še zadnje moči polomilo. ~"
630 V   |              Te saj ošlatam, kjer mi je zabranjeno Te viditi i slišati - -
631 V   |         rešil iz ječe, kakor Vi, saj je vès ostali svet uže davno
632 V   |    pokapanoga!" – Odahne se, kjer ga je govorjenje zelo vpešilo.
633 V   |             da bi se vedlo od kod da je i kdo da je. Čez nekoliko
634 V   |          vedlo od kod da je i kdo da je. Čez nekoliko časa opet
635 V   |       slobodno življenje miri, – vse je bilo le noč, grozna noč!" –
636 V   |            izročil. Tvoja mati mi ju je seboj dalo, ko sam domovinu
637 V   |             zapustil. Četirdeset let je bila ta blagoslovljena svetinica
638 V   |            na Vas. Vso moje blago mi je grof Erman vzel, sámo ta
639 V   |      svetinica pod pasdihi skrita mi je ostala. Daj mi ju še enkrat
640 V   |             v ječi tipal. ~Janez, ki je svetinicu imel, ju dá duhovnu,
641 V   |           Enriko!" ~Nesrečni starček je bil iz zelo imenitnoga rodú,
642 V   |            imenitnoga rodú, kteri se je med najstareje benečansko
643 V   |         trgovini v jutrove dežele si je s časom neizmerno veliko
644 V   |         veliko bogatsva pritržil. Ko je jegovi sin še mali dečec
645 V   |            sin še mali dečec bil, se je prigodilo, da se je ta trgovec
646 V   |               se je prigodilo, da se je ta trgovec s mnogim blagom
647 V   |        blagom na Dunaj podal. Srečno je priplavala jegova barka
648 V   |           jadransko morje v Trst. Tu je dal blago iz barke izkladati
649 V   |             natovoriti. Pet sto konj je komaj zadostilo vse blago
650 V   |              pripravne, vse blago se je le po tovorih prenašalo. ~
651 V   |              meje celjske grofovine, je dal tačasnoga grofa Ermana
652 V   |        doline. Tukaj bljizo Žavca ga je grof uže pričakal s svojimi
653 V   |       nezmagljivi grad odpravi. Grof je po grofu podedoval, al za
654 V   |          vsaki dan skoz okence ki se je na ječnih vratah odpiralo,
655 V   |         jesti i piti; i nazadnje, ko je celo oslepel i oglušel,
656 V   |             kdor bi bil vedel kdo da je, i zakaj da je vječen. Mislili
657 V   |          vedel kdo da je, i zakaj da je vječen. Mislili su si pač,
658 V   |            toga ropa i še več enakih je rod celjskih grofov tako
659 V   |             grofov tako obogatel, da je celó kralje i care v dolžnike
660 V   |             v dolžnike imel. Nasprot je pa trgovska rodbina v Benetkah
661 V   |         nesreče tako osiromašila, da je nazadnje celó na beračku
662 V   |       beračku palicu prižla. Sin, ko je dorasel, si je izvolil duhovski
663 V   |               Sin, ko je dorasel, si je izvolil duhovski stan. Daleč
664 V   |         izvolil duhovski stan. Daleč je slovela po svetu jegova
665 V   |            ječu vreči. Svojega očeta je sin uže davno mrtvoga menil
666 V   |              v ječi našel! ~Starčeku je čedalje slabeje prihajalo.
667 V   |         ganul od postelje. Zmiraj mu je stregel i strežaje svete
668 V   |          molitvice molil. "Živoga" – je djal – "me ne bo nobena
669 V   |          spravila!" Zahajoče solnčce je kaj mila skoz okno prisijalo
670 V   |            križec s martri božji, ki je v kotu vès v pajčevinu opreden
671 V   |           prej ni celó nič vedil, da je tudi jegovi oče tu v ječi.
672 V   |           vse natanko razkladati, da je naime šele snoči v ječu
673 V   |              v ječu vržen bil, da ga je samo zvesta spolnitev svoje
674 V   |             prav za prav sreču, kjer je tu svojega uže davno mrtvo
675 V   |           vprašam. Djali ste, da Vas je grof Urh po nedolžnem v
676 V   |     nedolžnem v ječu pahnul; kako se je to zgodilo?" ~Duhoven mu
677 V   |            od začetka razodene; kako je naime od papeža poslan bil
678 V   |     izobčivno pismo nosit, i kako ga je grof po vsi priliki le zato
679 V   |            morda po njem zvedilo, da je od papeža izobčen, kjer
680 V   |   sakramentov posluživati, – pahnjen je iz crkvene občine i človečkoga
681 V   |         občine i človečkoga društva. Je izobčenec kak poglavar al
682 V   |          papež v Rimu odvezati more, je pogubljena jegova duša na
683 V   |         odpre okno i pogleda, kdo da je. Joj! kaj vidi! Urh je s
684 V   |            da je. Joj! kaj vidi! Urh je s celi četi beričev grad
685 V   |             v svojih šteklih. "To mi je lepa straža" – se dere na
686 V   |             na kolce nabiti!" – Tone je med beriči kmal tudi grofovoga
687 V   |              ogleduha spoznal, i koj je vedil, kaj da bode. Janez
688 V   |            Janezem na dvorišče. Grof je hudo razsajal zunej vrat. "
689 V   |            razsajal zunej vrat. "Kdo je?" – ga Janez mirno vpraša – "
690 V   |       povelja!" ~"Pasja duša! Kdo Te je učil tako govoriti s svojim
691 V   |             do Vas! Papežev poslanec je toga živa priča. Orožje
692 V   |            udri po beričih. Bilo jih je deset proti tridesetimi! –
693 V   |       premagani. Več od polovice jih je obležalo; ostali pa v strahu
694 V   |              Udri ga! Udri ga!" – To je bil lov po dobravi! Še marsikteroga
695 V   |             dobravi! Še marsikteroga je razdvojil fantovski meč.
696 V   |          fantovski meč. Tud ogleduha je zadela božja šiba. Akoravno
697 V   |          zadela božja šiba. Akoravno je bezsrčno na kolenih slivkaje
698 V   |              Janeza i grofa. Grof se je hrbtom na dvoriščino ozidje
699 V   |             svojim mečem, celó ko mu je bil štit razcepil, ki mu
700 V   |             bil štit razcepil, ki mu je prsi udarcev branil. On
701 V   |           prsi udarcev branil. On ga je le hotel spehati i zbiti
702 V   |              mu orožje iz roke. Trdi je bil ta dvoboj. Cele tri
703 V   |              dvoboj. Cele tri ure se je vrstil udarec za udarcem,
704 V   |             začne vendarle grofu, ki je ves v penah bil, roka omagvati.
705 V   |          roka omagvati. Le branil se je še. Janez, to opazivši,
706 V   |           zato v ječu vrgli, kjer se je zvesto rešil svojega sporočila,
707 V   |         svojega sporočila, ktero nas je odvezalo naše podložnosti? –
708 V   |          nikada ne bom. Res da se mu je srce skrčilo kakor morda
709 V   |           besede. ~Mrtevca i kolikor je bilo bojnoga Orožja v gradu
710 V   |            ga Janez vpraša – "kaj mi je početi v ti zadregi? Kako
711 V   |             odločivno odgovori – "to je neobhodno potrebno; saj
712 V   |        Zmiraj se mi se dozdevalo, da je poglaviti jegovi namen bil,
713 V   |        Lesjaki ostane lesjak, dok mu je rep kosmat! – Zmiraj se
714 V   |             dobrotnik i rešitelj, da je v ti zadregi za Te naj bolje,
715 V   |            Europi širi. Rimski papež je razpisati dal tako imenovanu
716 V   |          njega. V svojega namestnika je poslal na Ogersku Ivana
717 V   |            velikih odpustkov, ki jih je papež razpisal za bojnike
718 V   |          junaka kakor dolga i široka je ogerska ravnina, da v jeseni
719 V   |       dobrodošljivo sprijet!" ~Janez je verno poslušal goreče besede
720 V   | čestitljivoga duhovna i nehoté se mu je roka péstila, ko mu je o
721 V   |            mu je roka péstila, ko mu je o vojski i boju za veru
722 V   |          zoper krvoločnoga Turka, ki je mojega rajnoga očeta vbil
723 V   |              srce pahnul – prišla mu je mila Marjetica na um. Vse
724 V   |          menihu razodene, do kteroga je bezkončno zaupanje dobil;
725 V   |             s vsemi skrivnostmi; saj je le od njega samoga pričakoval
726 V   |         pričakovali fantine, kjer se je jih zmaga nad grofovi berički
727 V   |         opere. ~Na Janezevem čelu se je grbančila globoka zamišljenost.
728 V   |              volje bili, – le on sám je molčal. Pod lipu pridši,
729 V   |        odvezan te prisege, Naši grof je preklet od rimskoga papeža, - -
730 V   |                to se pravi; pregreha je, ga služiti! – Tukaj pod
731 V   |              sam ja obračal – al bog je drugač obrnul. Oskrbovanje
732 V   |            ne bodu odrekli. – Ako mi je pa večni bog v svoji nezapopadljivi
733 V   |           vse pregovarjanje Janezevo je bilo zastonj! Fantje su
734 V   |              ga prerado imeli. ~"Ako je tedaj Vaša trdna volja,
735 V   |         tolaži kolikor more – al saj je on sam morda še več tolažbe
736 V   |         ljubezni spomin pripele. Vse je uže bilo naredno za odhod. ~"
737 V   |           dala vtolažiti, vedno bolj je v njega silila, da naj bi
738 V   |           vojsku. Ljubezen do Janeza je bila silneja od ljubezni
739 V   |              slavno se povratiti. On je še mladenč, i mladenč mora
740 V   |         zahtevanja odvratile, ali ji je pa morda kakšna druga misel
741 V   |            da bi ju sram bilo, da se je jokala, si obriše predprtom
742 V   |           zaukam bogu v hvalu, ki mi je dal zdravo grlo i čisti
743 V   |             dalč za dobravi bili, se je še čulo kopitenje konj kada
744 V   |             čulo kopitenje konj kada je veter potegnul, – opet je
745 V   |            je veter potegnul, – opet je otihnulo, – i opet se čulo. - -
746 V   |            marsiktero teharsko dekle je pazljivo služkalo to kopitenje
747 V   |            srečni povratek. Nazadnje je še to potihnulo. ~Ne oplotja
748 V   |         zapreke preskakali. Bilo jih je vsih skup preko pedeset
749 V   |             pedeset na številu. Eden je bolj po boju i bojni slavi
750 V   |          čete priklesuri, vidiju, da je komaj kakih četirnajst let
751 V   |             ga Janez vpraša, kjer mu je čisto nepoznat bil. ~"Voglarjev
752 V   |            sàm iz Pečevnika, Miha mi je pa ime. Danas v jutro sva
753 V   |           zadosti, več kakor jim jih je treba; i po dokončani vojski
754 V   |             morda spitanejega, kakor je sdaj. V tem se bo pa mojemu
755 V   |             nobenu cenu. Sámo enkrat je pela leskavka po moji zadnjici,
756 V   |             od turske čepinje!" ~Vse je skoz svoje govorjenja v
757 V   |             zabliskaju i brzo i brže je šlo proti ogerski meji.
758 V   |   Stolni-beli-grad. Od daleč uže jih je spoznal Ivan Sibinjanin,
759 V   |          spoznal Ivan Sibinjanin, ko je iz visoke line jih zagledal. ~"
760 V   |        zagledal. ~"To su Slovenci" – je djal svojim vitezem. "Vidite
761 V   |      njihovem jadernem ukanju, ktero je uže marsikteru vojsku prestrašilo.
762 V   |         treba več skrbeti; zmaga nam je gotova! Poznam jih kakšni
763 V   |           imel Slovencev." ~Lepo jih je sprejel. Šel jim je s Kapistranom
764 V   |              jih je sprejel. Šel jim je s Kapistranom i s vsimi
765 V   |          naprot. Mlinarjevoga Janeza je celó v svoj šator na obed
766 V   |       zadevah. O vojskinih dotičejih je vsikdar tudi jega za njegovo
767 V   |          popraševal. Mlinarjev Janez je bil odsihmal tako rekši,
768 V   |       prešeruna i nemškoga vitezlina je svojoj jevševoj sulcoj iz
769 V   |              tedaj tudi sam jašiti – je djal. ~Listje je začelo
770 V   |            jašiti – je djal. ~Listje je začelo rumeneti, nastopala
771 V   |           začelo rumeneti, nastopala je jesen i približal se je
772 V   |              je jesen i približal se je uže težko pričakovani čas
773 V   |            noter. Sibinjaninov namen je bil, Turke v gradu izgladati,
774 V   |         založeni i prevideni, da jim je bilo moč na leta dolgu oblegu
775 V   |             oblegu prenesti. ~Vojska je skoro njevoljna i sita postala
776 V   |          Sibinjanin to opazivši, jih je začel vsaki dan na drugu
777 V   |              i dobrovoljne. "Ako jih je ravno mala pešica" – je
778 V   |              je ravno mala pešica" – je večkrat rekel – "su mi vendar
779 V   |              se zgodi! Teharska četa je bila, kakor navadno, nekoga
780 V   |             obloženem Beligradu. Čul je naime turski car Mohamed
781 V   |            svojem belem Carigradu da je junak Ivan Sibinjanin priderl
782 V   |              v njegovu deželu, da se je predrznul mu Beligrad obložiti
783 V   |             hudo stiska. Razsrdil se je tako nad tom, da su se mu
784 V   |          vtaborili. Le mala dolinica je armadi saksebi delila, ki
785 V   |        krstjanske krvi!" To psovanje je križare tako razsrdilo,
786 V   |         pričetek boja. Al Sibinjanin je bil preizurjen preizkušen
787 V   |       trombente v boj zapeti. Poznal je turske bojničke lukavnosti!
788 V   |           bojničke lukavnosti! Čakal je tako dolgo miren v svoji
789 V   |            dolinu pomikati. Kmal jih je bila cela dolina polna.
790 V   |             turskimi vojščaki. Tukaj je na zastavah križ s veličarjem
791 V   |       veličarjem visoko stal, tam se je pa polomesec svetil; tukaj
792 V   |     globočinu nazaj pogrezne, – tako je križarska vojska privrela
793 V   |            nad tursku. Naj spredneji je bil Mlinarjev Janez, daleč
794 V   |              jegovi dolgi meč doseže je smrt; kamor mahne turban
795 V   |           vse korenine raztrga; tako je Mlinarjev Janez brazdu rezal
796 V   |            bolj na široko, i kmal se je bila cela teharska četa
797 V   |               To ni bil boj, to bilo je vbitje. Ne dolgo, i prelita
798 V   |              Ne dolgo, i prelita krv je v široki reki tekla po dolini
799 V   |             zelene valove! – Strašno je Janez razsajal s svojimi
800 V   |             kakor poprej. Al tudi on je uže bil na mnogih straneh
801 V   |          straneh grdo ranjen. Krv mu je curkom tekla po hrabrih
802 V   |         možgani razškropé. Udaril ga je Voglarjem Miha svojoj drevačoj
803 V   |           Miha svojoj drevačoj ki se je vedno tik svojega načelnika
804 V   |       vojskoval. Ko Turki vidiju, da je silni krstjanski junak iz
805 V   |          svoje četa ločena. – Hrabro je branil Miha sebe i ranjenca
806 V   |             janičarjem – "Stojte! Ta je moj!" Janičarje odjenjaju. "
807 V   |            strani ni pomoči. Smrt Ti je gotova ako se nam še nadalje
808 V   |              mu rane ovežem; morebit je še moč ga smrti oteti. Drugač
809 V   |              vred smrt storim!" ~"To je lepa, to je junačka beseda" –
810 V   |            storim!" ~"To je lepa, to je junačka beseda" – ga Arabčan
811 V   |              donese nosilnicu, ktera je za ranjene pripravljena
812 V   |          grdo razmesarjene, no da ga je le zguba tolike krvi tako
813 V   |            obleku obleče. ~Janezu se je pod ovezami kmal kri ostavila,
814 V   |           kmal kri ostavila, lagleje je začel dihati, i čez nekoliko
815 V   |              Plašno se ogleda kje da je, i ko vidi, da je v turskem
816 V   |             kje da je, i ko vidi, da je v turskem šatoru si srdito
817 V   |           kaplje!" – reče. "Sladkeja je smrt od sužnosti!" Ravno
818 V   |             smrt od sužnosti!" Ravno je hotel ovezu proč vreči,
819 V   |               Marjetica." ~Voglarjev je ravno malo iz šatora stopil,
820 V   |           medlevcu pade. Zdelo se mu je naime, da v Voglarjevem
821 VI  |         zraku zasukati i opet pasti, je dobro razumela to znamenje
822 VI  |            su na bojišče vrele. Bilo je, kakor da bi iz tal naraščale,
823 VI  |         vstajala. Tri dni neprestano je grozovito naskakvala, Beligrad
824 VI  |       vdaraju morski valovi. Zgubila je uže več od polovice janičerjev,
825 VI  |            krstjanski nadsili. ~Sdaj je željno po bojišču iskal
826 VI  |           sin očeta, oče sina, ki mu je v boju izpred oči zginul,
827 VI  |           izpred oči zginul, i ki ga je med ranjenimi al mrtvo obleženimi
828 VI  |            zore do mraka; al zastonj je bilo vse jihovo iskanje!
829 VI  |            nazaj v tabor. ~Kak dolgo je Janez v svojem nesvestju
830 VI  |            postelji. Dozdevalo se mu je, da le sanjal, da je v boju
831 VI  |              mu je, da le sanjal, da je v boju bil, da se je ranjen
832 VI  |              da je v boju bil, da se je ranjen iz svojega zelenka
833 VI  |              Voglarjevem vjeli, i da je vslednič v turskem šatoru
834 VI  |          svoje oveze od kterih se mu je po njegovem mnenju tako
835 VI  |        svesti al sanja al budi, kjer je zares v nji vidil kose ženske
836 VI  |              oči stisne. Strežaj, ki je kod okna slonel, i zamišljeno
837 VI  |        vzdihljej k postelji, da vidi je li se je morebit iz svojega
838 VI  |           postelji, da vidi je li se je morebit iz svojega nesvestja
839 VI  |         debelo pogleda, i opet se mu je dozdevalo da je tudi toga
840 VI  |           opet se mu je dozdevalo da je tudi toga v sanjih vidil.
841 VI  |             toga v sanjih vidil. Bil je naime Arabčanov služe. ~"
842 VI  |          omedlevce. Celih sedam dana je trpelo. Sám ranarnik je
843 VI  |              je trpelo. Sám ranarnik je uže skoro obdvojil na Tvojem
844 VI  |           spameten človek!" ~"Kdo mi je pa rane moje ovezal?" ~"
845 VI  |                  Tvoji tovarš, ki Te je tako junačko branil pod
846 VI  |           našimi vojščaki." ~"Kje pa je sdaj ta moji tovarš?" ~"
847 VI  |             moji tovarš?" ~"Odjadral je s mojim gospodarjem v Algir." ~"
848 VI  |                Jest! Moj gospodar Te je dal ranjenoga svoji lastni
849 VI  |              še očesa odprl nisi. On je kmal drugi dan s svojimi
850 VI  |             odrinul. Tvojega tovarša je seboj vzel, i nič nisu pomagale
851 VI  |         žalostnoga kakor jega, ko se je moral od Tebe ločiti, i
852 VI  |             i ako sam prav vidil, si je celó solze iz očeh brisal,
853 VI  |             solze iz očeh brisal, ko je zadnjikrat iz te hiše išel. –
854 VI  |           hvali boga, da si, kjer Ti je uže suženstvo odločeno,
855 VI  |     zdravničke podpore vmrl, zato Te je gospodar do Tvojega popolnoga
856 VI  |    dvoritelja – "na mene ostavil?" ~"Je. Al enu sámu besedu." ~"
857 VI  |           bil uže posabil. Ta beseda je "Marjetica." ~"Marjetca!" –
858 VI  |    Pengarjeva Marjetica. ~"Pristavil je še, ko sàm ga prašal, kaj
859 VI  |            Algira povratila." ~Janez je bil do čistoga sprepričan,
860 VI  |           Pengarjeva kobilica, ki ju je jašil; od kod drugač to
861 VI  |    požrtvavljivo junačtvo, kterim ga je na bojišču brani; od kod
862 VI  |              ljubeznivost, kteroj mu je tako skrbno i rahlo, kakor
863 VI  |            ženske srajce, v kterim i je Marjetično ime všito; od
864 VI  |               Marjetice! – Srdilo ga je le to, da ju ni uže poprej
865 VI  |          Šele v turskom šatoru se mu je bila mrena z očeh otrnula.
866 VI  |         čisto iz glave zbije i komaj je uže barke iz Algira pričakoval.
867 VI  |          pričakoval. Od dana do dana je krepeje prihajal, i čez
868 VI  |           prihajal, i čez mesec dni, je bil opet korenjak, kakor
869 VI  |              novici domu prihiti, da je barka v brodostaju priplavala.
870 VI  |          kraja odrine. Smerni vetrič je od suhoga puhal v njene
871 VI  |         njene razpete jadra i veselo je rezala brazdu na visoko
872 VI  |              občutke, v kterih se mu je srce topilo, ko se je dan
873 VI  |             mu je srce topilo, ko se je dan na dan barka bolj bližala
874 VI  |         osolnčnom brežiču! – Arabčan je bil Janeza namenil učitelja
875 VI  |    Evropejsko vitežtvo goji, kjer ga je v bitki pod Beligradom spoznal
876 VI  |       orožnika. ~Algirska brodostaja je bila napolnjena barkami
877 VI  |              raznih narodov. Arabčan je s množici sužnjev na brodostajskom
878 VI  |      pričakoval svoju barku. Ponosno je prijadrala napihnjenimi
879 VI  |           Arabčanovih sužnjev, ktere je za izkladanje robe seboj
880 VI  |               Jih prebere i prebira, je li ne bi Voglarjevoga morebit
881 VI  |          bilo zmed njimi! Tolažil se je s stim, da je po vsi priliki
882 VI  |             Tolažil se je s stim, da je po vsi priliki moral doma
883 VI  |           Lahko bez vsega napenjanja je naj težiše bale prekobical
884 VI  |      prekobical i prenašal. ~Arabčan je molčé od strani stal ter
885 VI  |         ponašanje. Ne daleč od njega je stal neki drugi bogato opravljeni
886 VI  |             opravljeni Turk. Tudi ta je Janeza motril, tudi jemu
887 VI  |          Janeza motril, tudi jemu se je moral dopasti. Nemirno jame
888 VI  |          Arabčanu ter ga popraša, li je ta sužen, na Janeza kazaje,
889 VI  |              jegov. Arabčan reče, da je; ter mu vse pové, kako da
890 VI  |             ter mu vse pové, kako da je do njega prišel. Turk je
891 VI  |             je do njega prišel. Turk je komaj i komaj svoje notrajno
892 VI  |           Arabčan samozadovoljno. – "Je čvrst korenjak! Le poglejte
893 VI  |              za kupčiju. Nazadnje mu je uže pet jezer grčkih cekinov
894 VI  |              sužnje tržili. Arabčanu je bil uže Turk preprisiljen,
895 VI  |           dam, drugač pa nikakor ne, je škoda za vsaku besedu, ki
896 VI  |           zgubite!" – Na ta način ga je hotel prestrašiti, ter se
897 VI  |              ter se ga znebiti, kjer je ta cena bila čez meru visoka.
898 VI  |            ga kakor da bi dvojil, da je Turk pri pravi pameti, ki
899 VI  |              na cekinih ležeče, imel je v premoženju, da še sam
900 VI  |         vedil kaj i koliko, stalo mu je več do Janeza! ~"Vi bote
901 VI  |             zavrne. "Al veste, da mi je več na sužnju ležeče, kakor
902 VI  |             se obrne i odide. ~Janez je bil kakor od groma zadet,
903 VI  |            od groma zadet, čuvši, da je na drugoga gospodara prodan,
904 VI  |           Marjeticu v Algiru najdti, je bilo proč, kakor da vetar
905 VI  |              domovinu, od sreče! Vse je bilo proč! Vse je zginulo
906 VI  |         sreče! Vse je bilo proč! Vse je zginulo kakor čarobne boje
907 VI  |     okrutneža, na kakšnoga krvopivca je prodan! Bog ve kam i kako
908 VI  |           Človek, ki le to vidi, kar je ravno spred njim; ki le
909 VI  |      gotovoga sprepričanoga meni, da je le igrača v roki osode,
910 VI  |           igraječih se detičev. Tako je tudi Janez sdaj mislil,
911 VI  |            da ni sám nesrečnež; bilo je krstjanskih sužnjev na nji,
912 VI  |    krstjanskih sužnjev na nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi zmed
913 VI  |             kdo drugi zmed njih vsih je bil nesrečneji od Janeza! –
914 VI  |       razpneju, vesla vdariju, barka je zasuče i odrine od kraja.
915 VI  |       promota iz brodostaje i naprej je šlo v temni noči na visoko
916 VI  |        visoko morjé. Okol polnoči ko je uže barka zunaj razobrazja
917 VI  |              za to pozvanje, zgruden je oatal v svojem kotiču, dobro
918 VI  |              jutra dočakati. Srce mu je htelo žalosti razpoči! Sužnje
919 VI  |              ga ni koj zapazil, tako je bil v svoje molitvice zadobljen.
920 VI  |              očeh obrisaje, – "lepši je vmreti, kakor sužno živeti,
921 VI  |           stoječi sužen "Marjetica!" je bil odmel iz Janezevih ust.
922 VI  |             i štrepost na krovu, vse je kričelo, "Čuješ Marjetica!
923 VI  |              papežev poslanec, ki ga je v Bežigradu s njegovim očetom
924 VI  |     odkupljenje iz suženstva. Vse se je zahvalnosti razjokavalo! ~
925 VI  |         zahvalnosti razjokavalo! ~To je pa takole prišlo. Papež
926 VI  |          takole prišlo. Papež v Rimu je čul, da je nek sila veliko
927 VI  |              Papež v Rimu je čul, da je nek sila veliko krstjanov
928 VI  |             turskih groznih ječ. Čul je od njih trpljenja i tepenja,
929 VI  |              i tepenja, i srce se mu je do njih rešitve tako vžgalo,
930 VI  |              rešitve tako vžgalo, da je dal koj razglas na vse krstjanske
931 VI  |  severno-afrikanskih predelih. Obilo je darovala krstjanska ljubezen
932 VI  |        krstjanska ljubezen i kmal se je bilo od vsih narodov iz
933 VI  |             dežel toliko nabralo, da je papež uže mogel enu barku
934 VI  |          Algir poslati. Pripetilo se je, da v svojega sporočnika
935 VI  |              tistoga izvoli, kteroga je bil na grofa Urha s izobčivnim
936 VI  |              pravi Turk. Na ta način je Turkom oči zbrisal. Od vsih
937 VI  |          obotavlja. Uže prvi dan, ko je v Algir dojadral, je imel
938 VI  |              ko je v Algir dojadral, je imel polnu barku nakupljenih
939 VI  |             odkupljenih sužnjev. Vse je uže bilo naredno, da na
940 VI  |              Algir. Papežev poslanec je ravno v raznom razmišljevanju
941 VI  |             zamišljenja zdrami. Bilo je Janezevo zaukanje. Urno
942 VI  |            prot oni strani, od ktere je zaukanje prišlo i koj ko
943 VI  |            Kdo med vsih, kolikor jih je barka nesla, je pa bil srečneji
944 VI  |          kolikor jih je barka nesla, je pa bil srečneji od Mlinarjevoga
945 VI  |              Marjetice, celó ko jima je papežev sporočnik povedal,
946 VI  |           grofa Urha ni več! – Da ga je doletela osoda kmal drugi
947 VI  |            noči pretrpeti! "Oj kako –je včasih Marjetica solzenimi
948 VI  |              da mi bu moč!" ~Jaderno je plavala barka posred morja
949 VI  |               Ko do kraja prijadraju je dobil vsaki odkupljenec
950 VI  |    odkupljenec še toliko denarja, da je mogel pošteno do svojega
951 VI  |           svojega doma priti. Janezu je pa dajal papežev sporočnik
952 VI  |          jezer grčkih cekinov, ktere je v Algiru Arabčanu za njega
953 VI  |              njega ponujal. Al janez je bil preplemenitih prevzvišenih
954 VI  |           gre poravnali." ~"Ta svota je zadostna za odkupljenje
955 VI  |         dvoje zdravih dlanov! Kaj mi je še več treba k mojemu gospodarstvu,
956 VI  |           gospodinja! – I tudi to mi je bog dal v moji Marjetici!"
957 VI  |              narodu. Celó papežu jih je predstavil. Priljudno su
958 VI  |               Uzajemna ljubezen jima je dolgo težavno pot krajšala,
959 VI  |              slaveč i hvaleč, ga jih je jegova nevidljiva roka srečno
960 VI  |            tudi zvedila, kakšnu smrt je storil grof Urh. Šel je
961 VI  |              je storil grof Urh. Šel je tudi on na Ogersku v tursku
962 VI  |           tursku vojsku, al prepozno je prišel pod Beligrad. Turki
963 VI  |          bili otepeni. Na bojišču se je pripetilo, da se vname hud
964 VI  |              Vsled srpoga prepiranja je bil, da se prepiravca tako
965 VI  |           vzajemno napadeta. Grof se je bil hrabro branil. Al ko
966 VI  |     Sibinjaniču v pomoč priskoči, ki je ošabnoga slavehlepnoga Celjana
967 VI  |             konec vzame. ~Natanko se je sdaj vse izpolnilo, kar
968 VI  |              sdaj vse izpolnilo, kar je kmetič Zagorc prerokoval.
969 VI  |              Zagorc prerokoval. Grof je sramotno poginul, jegovi
970 VI  |         sramotno poginul, jegovi rod je š njim vsahnul za večne
971 VI  |            vsahnul za večne čase: Ni je bilo hčeri, ni ga bilo sina,
972 VI  |        celjskoga imena. V malo letih je uže streha gornjoga celjskoga
973 VI  |         pulili i trgali na gradu, da je izgledalo, kakor da bi bil
974 VI  |              bil razsajal. ~Lastnina je postal sosednoga kmetiča,
975 VI  |             kleti ima. Strašna zares je šiba božja v svojom tepenju!
976 VI  |         plavale. Vaščanska mladež se je pirhami po trati igrali.
977 VI  |         boljšega imeli! Cela priroda je tako rekši prazenski obraz
978 VI  |         blagoslivljaju. – Po vasi se je bilo naenkrat razznalo,
979 VI  |       Marjetica nazaj prišla, ki jih je uže cela vas mrtve menila.
980 VI  |              mrtve menila. Martnačka je letala od hiše do hiše od
981 VI  |              sprepričal. Cela vas se je bila sbrala pri Pengarjevih.
982 VI  |           pri Pengarjevih. Vsaki jih je hotel viditi, vsaki jih
983 VI  |            slišati. Na slemen strehe je bilo teharsko bandero vtaknjeno,
984 VI  |             bandero vtaknjeno, ktero je Marjetica neoskrunjeno od
985 VI  |           nazaj prinesla. Naj mileje je pa bilo viditi, ko sta se
986 VI  |               Stari slovenski običaj je, da se vsaka količkaj važneja
987 VI  |             prične, ali sklepa. Tako je tudi sdaj pri Pengarjevih
988 VI  |          Pengarjevih bilo. Martnačka je kuhala. No akoravna je revna
989 VI  |     Martnačka je kuhala. No akoravna je revna starka mnoga potratila,
990 VI  |              pobožno živela, i vidno je vladal blagoslov božji nad
991 VI  |          Množilo i naraščalo se jima je premoženje od dana do dana,
992 VI  |         oblekla i nadarila. Zato jih je pa tudi cela vas spoštovala
993 VI  |       suženstva i rešenja. I tako se je ta pripovest od deda do