| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] hvalila 1 hvaljeno 2 hvalu 1 i 792 idi 1 igla 1 igr 1 | Frequency [« »] ----- ----- 993 je 792 i 778 se 700 v 670 da | Ferdo Kocevar Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharcanov IntraText - Concordances i |
Part
1 Pred| se v slovstvenih odlikah, i sèm ter tje tudi v poedinih 2 Pred| celó kjer nočem naštevanjem i razlaganjem posebnostih 3 I | I. Četiriperesa deteljca. ~ 4 I | Cela gosta trumafantičev i dekličev s srpi, kosami, 5 I | slovela. Rudeča kakor kri i beleja od liljana nedolžnoga 6 I | tudi celo štimanih vitezev i preziravnih žlahtnikov. 7 I | v kterima su bili rudeči i modri traki opletjeni, su 8 I | uzorom zemajlske krasôta. I oči! o oči je imela tako 9 I | tako milomodre, tako krotke i vendar tudi tako bistre, 10 I | odišla." Popevati su začeli i dozdevalo se mi je kakor 11 I | da nekaj vidi spred seboj i kmal se bezumno za tem v 12 I | paziti! – Glejte, koliko i kako lepih rožic je mnes! 13 I | jegove skrivne naklepe i težnje. Pa vendar Marjetca – 14 I | kakšne baže bab da je! ~I ravno pri teh besedah jima 15 I | jezike stegoval čez njega i njegovo poštenje. Lukačka 16 I | njegovo poštenje. Lukačka i Strnačka ste me zavolj toga 17 I | bog ji plati, pestvala, i tudi Janez – opet se Marjetica 18 I | Marjetica pri tom imenu zgene, i opet se zabliska levo oko 19 I | sedmij, venčanjev, kolin i furežev kuhala kakor ja, 20 I | Saj je čista sveta Uršula i rosa tudi dobro vreme znami. 21 I | starka bi bila celu uru, i morebit še več tako v enu 22 I | večernicah nemudoma domu priti, i sicer ju mora Martnačka 23 I | verno dete v vsem pokorna i vbogljiva. ~Kakor pere vzdigne 24 I | seboj govorila. Le včasih, i sicer prav redkokada, ji 25 I | postal mlin; tada pa sta nos i brada si bila brat i sestra, 26 I | nos i brada si bila brat i sestra, obadva kosmatimi 27 I | kada ju je kdo razsrdil, i da ga je začela obirati, 28 I | šle jejne ustne na široko i na dolgo, da je strahota 29 I | viditi brežen med nosom i brado. Usnate lica su se 30 I | lica su se pa razpihavavale i napihavale, kakor stari 31 I | soseda do soseda hoditi i besede pobirati. Kar su 32 I | kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj 33 I | se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo 34 I | ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, 35 I | lotila kuhinskoga posla, i kmalo je ko prva kuharica 36 I | veliko pripovedvati, koliko i kako brhkih ljubeznikov 37 I | snubačev ju je prosilo za srce i roko itd. ~Sdaj si za odhod 38 I | veha! Umazana je pa bila i omastena, da se je kar svetila. ~" 39 I | Pengarjev se na levo, Martnačka i Marjetca pa na desno razidu. ~ 40 I | še Pengarjev kje viditi, i ko jih zagleda še pri prelazu 41 I | še pri prelazu stoječih i za njima gledečih, hitro 42 I | Počasih pride bliže k meni, i dasiravno ga nisàm naprosila, 43 I | vzelo? Drugač si tak vesel i zgovoren, zmiraj le v drštvu 44 I | kaj ne?! Debelo me pogleda i noga mu na lopati obstane. 45 I | pa ena beseda drugu dala, i zmiraj vsa se bolj bližala, 46 I | nikdo motil. Sámo Strnadčka i Lukačka su glave skup vtikale, 47 I | prav zanašati ne moreš, i tako bo s časom še vse v 48 I | naših deklin, ktera kaj ima i tudi kaj zna, saj se ne 49 I | saj se ne manjka poštenih i pridnih deklin v naši vasi, 50 I | pridnih deklin v naši vasi, i gotovo ti ne bo nobena odrekla, 51 I | vsedla. Tiho me je poslušal i očmi v tla gledal. – Ja 52 I | odlikuju; tudi bez groša ne bo; i na kar sadašni mladi svet 53 I | volji, dalje od toga nikada i pred nikom ne boš več govoril. 54 I | sve skup včera repu plele; i morda ne boš mislil, da 55 I | boš mislil, da se ti lažem i bedake iz tebe delam. – 56 I | tanko pripovedati, kako i kaj. Čakaj malo Janez tukaj 57 I | sámo Marjetice izprosite i gori pripeljajte; al to 58 I | romarjev, – ko ste Martnačka i Marjetica gori prišle. Tukaj 59 I | na odredjenem kraju rante i prekle v ledinu, kakor da 60 I | je bilo junačtvo urezano, i kakor su izkušeni ljudje 61 I | zagleda staru Martnačku i tik za njoj Pangarjevu Marjeticu, 62 I | se zamisli ter v enu mer i tla strmi. "Danas" – si 63 I | še nabijemo; Dramljčanom i Vojnčanom še bomo parkrat 64 I | počili, da bo tudi moja Mica i Trnovlah čula, kakšnoga 65 I | Vsi ga debelo pogledaju i naenkrat se vsi nasmejiju. " 66 I | svoju Micu vidil, zateleban i raztrešen sàm bil, kakor 67 I | Ja imam čisto druge misli i skrbi, kakor vi drugi, kterim 68 I | kterim še živé ljube matere i skrbni očeti, al odkar su 69 I | jim plati, oči stisnuli, i mojega očeta Turki na brežkem 70 I | pohištvo, moje polja, goveda i sploh gospodarenje." ~Sdaj 71 I | ljudstvo se je počasih razišlo i razgubilo, kjer se je uže 72 I | Marjetica tolaži, mu ljubopitno i milo v oči gledaje – "ni 73 I | morda si s tem srce olajšaš, i bog ve, ako Ti ne morem 74 I | Marjetica!" ~"Ja! Kako da samo i ravno ja?" ~"Sámo Ti!" ~" 75 I | ravno ja?" ~"Sámo Ti!" ~"I Ti mi tako dolgo zakrivaš 76 I | morda meniš tako neusmilene i tako trdosrčne, da Ti morda 77 I | imam v Tvoju pomoč storiti i storila bom." ~Janez prime 78 I | celo svoje srce odkrijem, i akoravno morebit zdravila 79 I | naenkrat spremené v sladkosti. I kakor mi je bilo poprej 80 I | poprej neizrekljivo neznano i težavno, mi je pri Tebi 81 I | tako nepopisljivo dobro i lahko! Kar me je prej sklelo 82 I | lahko! Kar me je prej sklelo i peklo, mi pri Tebi vse bolečine 83 I | prične – "ja Te ljubim, i dokler še bodu naši fantje 84 I | bodu naši fantje ukali, i cvetlice za klobukom nosili, 85 I | čelo, kakor sneg tak belo i čisto. – ~"Pri moj kokoš!" – 86 I | naj lepši par kak dolga i široka je slovenska marka!" ~" 87 I | neko samozadovoljnostjo i ponositostjo enoglasno zakričiju, 88 I | na levo na desno razdelé i eto! Pengarjev oče s Martnački 89 I | dobro poznal Pengarjevih i jih strogost, celó v takšnih 90 I | glasu bil; da su veseli i da se srečnoga ceniju tako 91 I | Martnačka je od strani stala i jejno levo oko se je skoro 92 I | to lepo vredila, vpeljala i svršila! – Obema je naime 93 II | II. Grof i menih.~Celi pot čez hrib 94 II | kakor veverca v vas poteče i na ravnost k Pengarju. Skoro 95 II | morda uže desetkrat prijela, i desetkrat jih opet nazaj 96 II | tresk spod ognjišča vzame i na tretji spodpihljaj se 97 II | pristavljati, posodba, žlice i druga jedilna orodja prati, 98 II | v veliki hiši pokrivati i vslednič je vse šlo v redu 99 II | vsagdanjom poslu. ~Veselo petje i ukanje se je zmiraj bolj 100 II | se je zmiraj bolj bližalo i ko društvo celó spred hišu 101 II | hišu stopi, poklekne Janez i Marjetica spred očeta na 102 II | vsegamogočni večni bog!" – sačneju, i solzice su se jim v očéh 103 II | mi zmiraj pridna, delavna i poštena. Naj prvi, naj lepši, 104 II | treba sram biti reči, ta i ta je moj vnuk, moja vnukinja. 105 II | vajnomu kmečkomu stanu i domačiji! Sdaj pa vstanita 106 II | domačiji! Sdaj pa vstanita i stopita s menoj v hišu, 107 II | vsi za dolgu orehovu mizu i komaj su se poedine jedila 108 II | nosili, z glave petegneju i prijazno menihu nasprot 109 II | Pengarjev su si v veliko čast i zaslugu pred bogom šteli, 110 II | božjemu služabniku postreči i podvoriti. Kaj radi tedaj 111 II | onoga fantiča zagledale i tako skoro vsaku jed napčno 112 II | nanašale, da je polno zabave i smeha bilo zavolj toga. 113 II | onda ž nje vsakteri stroji i naklepi kovali. ~Mnogo se 114 II | se je smejalo, norčarij i šal zbijalo, še več pa popivalo 115 II | zbijalo, še več pa popivalo i zdravic popevalo na sreču 116 II | življenje staroga očeta i na celu Pengarjevu hišu. 117 II | vzelo. Celó na zdraveje i srečnu juteršnje voliteve 118 II | jejna navada bila. Nazadnje i vendarle svoje omastne prste 119 II | bog Vas živi!" – reče, i le toliko odpije, kar su 120 II | vseh teh norčarij vdeležbal i skoro čisto na sé i na čast 121 II | vdeležbal i skoro čisto na sé i na čast svojega stana pozabil. 122 II | kozarcem mu je kaj gladko i brhko potekal. Bila je pa 123 II | v posebnem sodiču imeli, i samo ob velikih praznikah 124 II | prvo med možgane stopati i jih v kvas mesiti. Da bi 125 II | bolj po domače napravil i malo ohladil, si odpne svoju 126 II | opravu, al hitro se opet zave i naglo ju druguč zapne. Pa 127 II | kod sebe nosi. Ogleduje i motri ojstreje meniha od 128 II | nekoliko časa se vzdigne Tona i društvo malo za posluh prosi. 129 II | dobrih misel, čistoga srca i poštenoga djanja, naj položi 130 II | upa ne besedice črhnuti, i molčé vsaki svoj desni kazivec 131 II | naj koj pri priči nas i to mirno poslopje ostavi." 132 II | štitita jegovi sveti stan i navadna meniška sirovšina 133 II | napada; da to zares ni lepo i pošteno, še zraven pristavi, 134 II | ali nekrivično. Godrnanje i nejevoljnost vedno veči 135 II | veličastno. – "S častjo i namenom mojega reda se ne 136 II | po pravilah svojega reda i božje zapovedi nedotakljiv, 137 II | božje zapovedi nedotakljiv, i gorje mu, ki se predrzne 138 II | barve sprehajaju od jada i od sramote, al zvit, kakor 139 II | ponovi – "bol na tanko noža, i gorjé mu, ki se me žaljivo 140 II | se kod luči pogledata – i grb s tremi zvezdami se 141 II | začudenom društvu zakrohoče – "i grof Urh je moj gospodar, 142 II | grofov! Poznamo ga, grb i grofa, i jegovu zvijačnost 143 II | Poznamo ga, grb i grofa, i jegovu zvijačnost i jegove 144 II | grofa, i jegovu zvijačnost i jegove hudobije. Pa tudi 145 II | beričev, ne grofovih vitezev, i tudi samoga grofa ne! – 146 II | piti naučil!" ~To odvažno i resobno postopanje od strani 147 II | ga sámo pri miru puščaju i naj ga zagotoviju, mu nič 148 II | se hočeta bratiti moj nož i Tvoje gnjilo srce!" –mu 149 II | morda vsi poznali, kako vrla i snažna deklina je bila! 150 II | dvoru ni bilo nek lepši i zalši dekline najti od nje. – 151 II | od nje. – Bog ji daj mir i pokoj, i večna luč naj ji 152 II | Bog ji daj mir i pokoj, i večna luč naj ji sveti, 153 II | ju naime jegovi ogleduhi, i grofu povedali od njene 154 II | povedali od njene lepote i jedrote. V grofu se strašno 155 II | psimi, s škanjci, s lukom i strelami, s sulcami, i s 156 II | lukom i strelami, s sulcami, i s zajnkami se odpravi iz 157 II | odpravi iz svojega grada i s celi trumi lovskih hlapcev 158 II | zastonj, psi su ju obkolili i na nobenu stran ji ni bilo 159 II | celjskem gornjem gradu, svezana i zaprta kakor naj veča razbojnica. " 160 II | Frančika na gradu zdihuje i bolje bi bilo, da to ne 161 II | ena po eni domu prišle, i kjer se je tudi jejni robec 162 II | robidovjem našel. Obžaloval i objokaval ju je, kakor le 163 II | zgubljenem edincu žalovati i jokati zamore. Šele čez 164 II | Šele čez mesec dni zve kaj i kako! – Skoro da ne zbedari. 165 II | to naj bolje izbere. Žita i vina, slanine i prediva, 166 II | izbere. Žita i vina, slanine i prediva, i trideset vatljev 167 II | vina, slanine i prediva, i trideset vatljev naj lepše 168 II | preteklu zimu sáma sprela i spomladi sbelila, na konjiča 169 II | blagoslovljenoj vodoj, križ napravi i se s vsim tem poda v gornjo-celjski 170 II | vratah obstoji, ves omamljen, i morda bolj v znoju, kakor 171 II | Grof naj prej darila prejme i bližnjemu hlapcu konjiča 172 II | njive, travnike, nograde i gojzde, svoje celo poslopje, 173 II | celo poslopje, kakor stoji i leži, vse Ti dam, vse to 174 II | rodbinu, za grofovinu, za čest i slavu celjskih grofov, za 175 II | celjskih grofov, za povekšanje i vtrdenje jih vpliva v državnih 176 II | vpliva v državnih zadevah, i kakor bojne brazde na mojem 177 II | svedočiju, tudi krv prelival, i še sdaj ko sivi starec sàm 178 II | volja, zadnje svoje dni i zadnje svoje srage Tebi 179 II | Tako je še dalje govoril i prosil Zagorc, grof se je 180 II | kmetiča, za njegovu britkost i za njegove solze. Sdaj hoče 181 II | njim pleza proseč za posluh i jočeč kakor malo dete. Srdit 182 II | hteli reči, ja te še imam, i te tudi varvati, i na te 183 II | imam, i te tudi varvati, i na te paziti hočem. – ~" 184 II | nejevoljno besedu vrže, i s drugimi vitezi krohotaje 185 II | Jegove solze se vsušiju, i jegove prošnje v strašno 186 II | strašno proklinjanje grofa i grofovine i cele rodbine 187 II | proklinjanje grofa i grofovine i cele rodbine sprevržeju. " 188 II | štimani grad se Ti naj razpade i razsuje kakor puhlo drvo 189 II | kakor puhlo drvo v prah i razvaline! V Tvojih izbanah 190 II | V Tvojih izbanah zlatom i srebrem nakitjenih, naj 191 II | prihodnih časih le sove i čuki i drugi gadni mračnaki 192 II | prihodnih časih le sove i čuki i drugi gadni mračnaki Tebi 193 II | drugi gadni mračnaki Tebi i Tvojim delam dostojnu pesem 194 II | dostojnu pesem slivkaju. I oni trdi ječni stolp se 195 II | ta kraj ki naj le kačam i gadom za gnezdo služi! I 196 II | i gadom za gnezdo služi! I to bojno dvorišče naj Ti 197 II | dvorišče naj Ti v Tvoju i Tvojega reda sramotu kmetič 198 II | moči mu obnemoreju on pade, i drugo jutro ga najde grobar – 199 II | burklježku, sgrabi meniha i v tom trenutku se mu tudi 200 II | nož. "Daj dalje! Kje kada i kako namirava grof ta svoj 201 II | od znotraj duri odklenul, i tako bi onda vsi četiri 202 II | deklini v spanju usta zamašili i onda siloj na bližni Bežigrad 203 II | Zatoraj Vas prosim fantje, i tudi Vas stari oče, puščajte 204 II | resnicu govoril. Vi pa fantje i posebno Ti Janez, ki si 205 II | kuružine; lahko se skrijemo i toga mračnaka obstrežemo. 206 II | luna obsjana od stotinah i stotinah miglečih zvezdic, 207 II | je ravno naj više stala i kaj milo svojoj mračnoj 208 II | jih je malo par v Teharjah i Trnovljah." – Dolgo su mu 209 II | svetoanskoga praznika vsi zaprti, i Voglajna je šumeč čez jez 210 II | strogo vkazaje, se mirno i tiho zadržati. ~Vse je bilo 211 II | malo naraščena, je šumela i žabe su po bližnjih močvirnih 212 II | za nos sem k mlinu vodil, i da grof med tem, ko ga tukaj 213 II | Fantje se potuknuju, i zares stopiju v ta bart 214 II | noža sgrabi. Tona komaj i komaj Janeza nazaj drži. 215 II | Menih pa, to čuvši, kihne i se popraska, da kuružina 216 II | naklepa za nocoj odvratiti. I zares su oni trije iz gojzda 217 II | morda vendar to zašumenje i šepetanje po kozolcu ni 218 II | ne trese; to zašumenje, i ako sàm prav slišal, šepetanje, 219 II | repe vihala, čaple lovila, i za brani pleval i kamenje 220 II | lovila, i za brani pleval i kamenje v torbu nabirala! – 221 II | tihejim glasom, kakor da bi i jega malo strah bilo, – " 222 II | bi Vam ljudje kuševali! – I ako tudi na kaj resnobnog 223 II | glasno doda – "to hočem i moram še nocoj izpeljati, 224 II | sklecavale, kakor vpijanjenomu, i zobje zaklepetali. V ravno 225 II | kratkočasiti hočeš? Kdo si? I Kam greš? Odgovor daj, al 226 II | očituje, – "sdaj ki samo sove i čuki i drugi grdi mračnaki 227 II | sdaj ki samo sove i čuki i drugi grdi mračnaki dražé 228 II | mračnaki dražé ponočni mir i nepokoj delaju! Pravi menih 229 II | izbici spred britki martri i boga lepo moliti naj zanaša 230 II | se mi zeló dozdeva ste Vi i Vaša dva tovarša enake baže 231 II | gnjezda." ~Kurižina zašumi, i Marka privleče meniha v 232 II | dolgi meč spod kute potegne, i grof mora gledati, kako 233 II | gledati, kako mu ga zlomi i kose v mlinski zajéz zažene. 234 II | eni sapi začne psovati, i gotovo bi bil še več psovk 235 II | na Vašem potu obstregli; i ako zaslužujemo zavolj toga 236 II | celjski grof, strah carjev i kraljev, grof Zagorski, 237 II | grof Zagorski, ban Hrvatski i –" ~"I sdaj naši vjetnik!" – 238 II | Zagorski, ban Hrvatski i –" ~"I sdaj naši vjetnik!" – mu 239 II | plemenita, žlahtna krv, i moji visoki kneževski stan 240 II | nam je volja, Vas svežemo i tam v zajez strmoglavimo. 241 II | gospodar, ki Vam sdaj zapove i ukaže, da se vsak od Vas 242 II | zavratni robec si odveže, i grofu, ki se je zastonj 243 II | ki se je zastonj branil i zoperstavljal jegovi jakosti, 244 II | prevdari svoj nesrečni položaj, i previdi, da bo še naj bolje, 245 II | Vas še nobeden nadaril ni, i nadaril ne bode, kakor le 246 II | ne bode, kakor le kralji i cari nadarujeju verne svoje 247 II | dostojno Vaši vitežnosti i Vašemu visokomu stanu, kakor 248 II | kakor tudi naši pogumnosti i hrabrosti. Pa najte morda 249 II | krivičnem pridobljenem zlatu i srebru. Kteroga nek v Vaših 250 II | sodom, kad za kadi stoji i ki morda nadomestuju tudi 251 II | tudi ravno toliko sodov i kádi solz! – Mi imamo zlata 252 II | vinogradih, v naših sprašnikih i gojzdih, naj več pa v našem 253 II | tedaj ni mar mojih zakladov i dragocenosti, čim se hočem 254 II | vjetja!" – Grof malo tuhta i spremišljuje. – "Uže vem! 255 II | se jim prilizuje – "i Vaše obnašanje zares vitežko 256 II | zadovoljni vplemeniti! – Vas i v Vami celi vaši zarod i 257 II | i v Vami celi vaši zarod i celu okolicu, kolikor je 258 II | treh zvezd, dve! Spoznavati i spoštovati Vas hočem ja, 259 II | spoštovati Vas hočem ja, i s menoj celi moji zarod 260 II | gospodje se znaju kaj lepo i trdo zaklevati ter zastavljati 261 II | svoje besede, svoju čest i poštenje, pa le malo kada 262 II | svoje beriče, da nas svežeju i odženeju!" – ~"To se sámo 263 II | iz črtala sulcu skujem; i viditi čemo kdo bo zmagavec 264 II | ktere bomo skoro na ogrski i hrvatski meji napadli. Al 265 II | slobodno vsak zmed Vas črni i obrekvuje pred svetom zavolj 266 II | pripetila." ~"To hočemo, i gorjé Vam grof; ako se to 267 II | njevoljno godrnja proti Vam i Vašim dan na dan večim zločinjenjem! 268 II | odkupilo več ne Vaše zlato i srebro, ne Vaša mož-beseda, 269 II | grad, pomolite se bogu, i varujte se, da nam ne pridete 270 II | od nasprotne strani pela, i dobro si zapamtite, kakšnoga 271 II | bogom!" – jim prisiljenim i zatuhlim glasom grof odvrati. 272 III | nebu obsijaje visoke odre i temne stolpe gornjega celjskoga 273 III | solnčnih žarkih ravno kipeti i se dvigati začela. Vse je 274 III | začela. Vse je še bilo tiho i mirno le zgona prijetni 275 III | tako je bil zamišljen, i kakor se mu je vidilo sám 276 III | izbu dolgimi koraki gor i dol miriti. Včasih postaja, 277 III | Al razplesti se mora kako i kada bo meni volja, po mojih 278 III | slovenskim!" – malo postane, i čez nekolika časa opet začne 279 III | kaj pa tudi košta! – Raje i laglje dam vplemenitivno 280 III | vplemenitivno pismo napisati, i zraven svoj pečat napečatiti, 281 III | ampak zadavil vas bodem. I kada bom gledal vašo davenje 282 III | vse lepo počasih, da hrupa i govorjenja ne bo vzrokvalo 283 III | zares; slovesno vplemenil i hvalil – to moram storiti 284 III | vidili kakšnoga korena sám ja i kakšnoga ste vi! – O! ni 285 III | Savine spod mojega grada! – I tudi tebe hočem vjeti mlada 286 III | Ojstre nikada spavajoče oči i ušesasa mojih ogledvačev 287 III | ušesasa mojih ogledvačev i posluhačev Te bodu gotovo 288 III | posluhačev Te bodu gotovo najdle. I to skoro, dok si še v popku, 289 III | naenkrat na vés glas zasmeji i od samoga smeha še besedice 290 III | zaduši." – Ji grof slano i zaničljivo besedu vrže i 291 III | i zaničljivo besedu vrže i dalje skoz okno gleda. Grofica 292 III | Grofica se pa še zmiraj smeji, i še zmiraj bolj, tako da 293 III | opet od okna k nji obrne, i šaljivo še dostavi – "uže 294 III | početi. Ja imam svoju glavu, i ta je tudi Tvoja glava! 295 III | da me koj samoga ostaviš, i da se mi ne predrzneš več 296 III | Grofica omelkne, se nakloni i pohlevno za vratami zgine. ~" 297 III | svoju kutu iz sebe. Leno i vtrudeno se vrže v umetno 298 III | mirú – spred sebe zamrmlja i čelo ogrbanči. Čez malo 299 III | pomenti! Do sdaj su le carjevi i kraljevi poslanci mi v grad 300 III | poslanci mi v grad dohajali. I danas mi naenkrat ta čest 301 III | sebe?" ~"Ima, svitli grof, i konja arabčana." ~"Odtirajte 302 III | knjišnicu, mostove gor potegnite i bez mojega posebnoga povelja 303 III | car Friderik IV. v Rimu, i da ga je morda tam papežu 304 III | morda tam papežu tožil, i da se gotovo teh zadev papeževo 305 III | odpre, se za stran postavi i papežev poslanec se prikaže 306 III | podvojami. ~"Hvaljeno bodi i slavljeno ime Kristusovo 307 III | izbu stopivši. – "Hvaljeno i slavljeno od solnčnoga ishoda 308 III | do solnčnoga zahoda! Mir i pokoj, čest i poštenje vsim 309 III | zahoda! Mir i pokoj, čest i poštenje vsim vernim na 310 III | zemlji, kteri su dobrih misel i čistoga srcá!" ~"Ne kvantaj 311 III | razpoložen pridige poslušati, i evangelije, i letanije i 312 III | poslušati, i evangelije, i letanije i vigilije i kakor 313 III | i evangelije, i letanije i vigilije i kakor se vse 314 III | evangelije, i letanije i vigilije i kakor se vse to pravi; za 315 III | ko se mi odvzeto orožje i konj nazaj ne da. I šele 316 III | orožje i konj nazaj ne da. I šele doli pri gradnih vratah 317 III | trikrat za svilnatu vrvicu, i od vzdol zgonček zacenglja. ~" 318 III | na Urha celjskoga grofa! I kjer ga nočeš po lepim ižročiti, 319 III | okoljšinah je najbolje se vdati i še večim zapletkom v okom 320 III | zdihne papežev poslanec i s beriči za vratami zgine. ~ 321 III | ter ga začne leno odpirati i iz zvunajnih zamotkov izmotavati. 322 III | tak otrpne! Pohlepno bere i prebira, kakor da bi hotel 323 III | mu mrena pade spred oči i spoznavši ga, ga začne hudo 324 III | Ne sámo, mu je očitoval i pretil, da ga bo ob njegovu 325 III | plačan zmed vsih ogleduhov, i da še vrh svoje pogojene 326 III | izsledjivanje posebne darila vleče, i vendar ga je snoč po svoji 327 III | gradu skoro vdolgočasili i življenje oskudilo. Celo 328 III | se tudi ne da lov loviti, i boj biti. Mlada krv potrebuje 329 III | bo to za nas, za širjenje i vkoreninenje našega upliva 330 III | do dneva težji postaja, i časom spreobražiti svoju 331 III | skrčenoga položaja. – "Kraljeve i careve" – spregovori nekakim 332 III | omrežja mi je bila poznata – i laž je, da ne bi še te okorne 333 III | sposebnosti, pa Urh mahne rokoj i ogleduh, dobro to znamenje 334 IV | pripovedal od konca do kraja, kaj i kako se je pri mlinu pripetilo. " 335 IV | Al grof, zvit ko trta i lesičji od lesjaka, bo gotovo 336 IV | Fantje su ga vbogali, i vsi skup ju proti sveti 337 IV | nastajala poleg Voglajne i na bljižnjih travnikih. 338 IV | sveteanskoga stolpa luč zasveti i malo trenutkov za tem zatrijanči. 339 IV | za njim ju srednji vbere, i na zadnje ta veliki med 340 IV | postal, klobuk bi bil pognul i molil bi bil, tako ganljivo, 341 IV | Šestkrat su sprenehali, i šestkrat su opet drugači 342 IV | odzgonenju nabijeju štuke i na vse četiri strani pokneju, 343 IV | skup snajti. Sámo Mlinarjev i Šimekov sta še morala nekoliko 344 IV | je zastonj da bi jenjal. I akoravno nas povzdigne na 345 IV | povzdigne na plemski stol, i mi čez vse to molčati moramo, 346 IV | uzročitelje vsega toga izvohati, i se nad nam kakor koli maščevati. 347 IV | strah me je zavolj Marjetice i zavolj Vas drugih, ki ste 348 IV | po možganah kvasi. Mislim i spremišljujem sem ter tje, 349 IV | okoljšinah saj spominka i pretresa vredne. Dekla mi 350 IV | našega načelnika priličil; – i da je hlapec – no saj ga 351 IV | odprtim oknom treske cepal i to čul. Celó na perišču, 352 IV | s črnim spredobraznikom i sojstrim mečem na čelu naše 353 IV | Sanjal sàm sámo od bojev i vojsk, od zmag i slave; – 354 IV | od bojev i vojsk, od zmag i slave; – al od danas su 355 IV | misli čisto spreobražile! I kar sàm še včera za naj 356 IV | ne smeš, ako Te odbereju i izvoliju. Plašljivost bi 357 IV | gnezda, s kodrastimi lasami i rudečimi očmi. Počasih se 358 IV | spodpasha vedricu vzame i pisani svitek i brhko kakor 359 IV | vedricu vzame i pisani svitek i brhko kakor žejna srnica 360 IV | trenutku ji pride grof Urh i jegovi ogleduh na misel – 361 IV | je vse iz hiše privrelo, i smeha je bilo celi dan dosta. 362 IV | Juternice je šele odzgonilo, i zvezda danica se še ni otrnula, 363 IV | danica se še ni otrnula, i Ti uže takaj postopaš? Ti 364 IV | ločila! Akoravno bregovi i dolovi med naji stopiju, 365 IV | teh besedah ga tako milo i zvesto v oči pogleda, da 366 IV | sočuljivosti strastno objame i na svoje prsi stisne. – 367 IV | Kako si pa včera žvižgal i popeval i dobre volje bil! 368 IV | včera žvižgal i popeval i dobre volje bil! Celu vbogu 369 IV | ja bil pri mlinu zraven, i še ko vojvoda! Toga se bojim, 370 IV | teharske fante okol nje sbrati; i zagotovljena sam da bodu 371 IV | bodem samicu doma ostavljati i v bojeve iti moral!" ~V 372 IV | na pol pota med Celjem i Teharjami srečata berača 373 IV | ogulenim raztrganim klobukom i s grčevi bakli v roki. Kakih 374 IV | moli za verne duše v jicah i za najinu sreču!" Pri ti 375 IV | enkrat se po beraču ozre i v ravno ta hip je tudi berač 376 IV | berač se za njima ogledal, i opet se je zelo Janezu dozdevalo, 377 IV | sprepričan, da je ta berač i včerašnji ogleduh ena ista 378 IV | marsiktera celjskih gospoj i gospodičen je zavidila brhki 379 IV | Teharčanki jejnu krasotu, i Janezu marsikteri celjskih 380 IV | marsikteri celjskih pomazilčenih i pofrkanih gizdelinov jegovu 381 IV | mleko po navadnih hišah, i prvo opravilo še ni minulo, 382 IV | romarjev. Za potom skoz i skoz čez celi hrib su sedele 383 IV | vrste beračev od bljižnjih i dalnjih krajev, to je ljudjih, 384 IV | je ljudjih, ki ne sejeu i ne, žanjeju pa vendar le 385 IV | ležal, bolj mrtev kakor živ, i vendar je še svoje osušene 386 IV | jagode na paternoštru. Ta i jejna soseda ste obe na 387 IV | njega božje dare proseč i nabiraječ. ~Janez se je 388 IV | Marjeticu je do doma spremil i sdaj šele gre sám domu malo 389 IV | veleva dobro na pohištvo i živinu paziti, danas vse 390 IV | je. Ko je vse spregledal i vsakomu svoj posel odredil, 391 IV | Zatoraj se opet ozdigne i na ravnost v farnu crkev 392 IV | prekriža, poškropi, vstane i pobožno iz crkve poda. Še 393 IV | zapazil, ktera je začudena i ganjena ga tako pobožnoga 394 IV | gospodičci su se vrteli i klanjali okol našopirjenih 395 IV | pred celim društvom krepko i vendar rahlo objemati, kada 396 IV | ne zapazivaju; govorili, i pogovarkvali su se o vsakterih 397 IV | kakšnu cenu ima pšenica i t. d. K večjem da je kakšna 398 IV | potem doma kaj čenčati, i jezike stegovati. Mali Mihec 399 IV | pa bôter za sejm kupili i ki je vzad piščalku imel 400 IV | odraščene su se pa za peče i robce poganjale. Pod lipama 401 IV | kako se je še starka vrtela i obračala okljub vsakomu 402 IV | je uže zadost prepečena i prhka, sdaj je ogorke v 403 IV | je ogorke v ogen porivala i t. d. Nikada ni bila pri 404 IV | poposlu lepo pripomogla. I akoravno je Janez zraven 405 IV | kter še ni pred sodbi stal, i še ne ve, kaj ga čaka." ~" 406 IV | pravil, bi moral vesel biti, i veselja poskakvati, da Ti 407 IV | pogleda. Berač oči pobesi i za gotovo je bil Janez sprepričan, 408 IV | probledi, tako sta ga jeza i nejevoljnost sgrabila. Koj 409 IV | došli! Da ste mi zdravi vsi i dobre volje." – Janez pridše 410 IV | beseda ušla, kar sta se Janez i Tona razgovarjala. Čez nekoliko 411 IV | se bil zdramil, težkobno i vtrudeno vstaja i hoče, 412 IV | težkobno i vtrudeno vstaja i hoče, da odide, – al v ta 413 IV | svoje prilepljene brade, i cela, kakor ju je krznar 414 IV | bljižnjemu svinjaku vžene i v hlev k svinjam zapre. ~ 415 IV | glasi, trombente pojeju, i grofovi glasonoša se sliši, 416 IV | sgrabilu vsak za svoj klobuk i brže kakor jeleni, kada 417 IV | sivo - jeklenimi oklepi i črnimi spredobrazniki. Na 418 IV | celjsku gospôdu za viteze i ptuje goste; na levo pa 419 IV | pa za teharskoga župana i za teharsko starešinstvo. 420 IV | je pa bilo vse belo žen i dekličev. Celó bližnje drevesa 421 IV | dekličev. Celó bližnje drevesa i strehe su bile danas obljudjene. 422 IV | svoj krivi zlatom pozlačeni i srebrom okovani bivolov 423 IV | brati: "Možje! Teharčani i okoljčani! Vi ste danas 424 IV | zmed Vas ga ima posluhnuti i jegove povelje natanko izpolniti, 425 IV | izpolniti, kar se tiče mira doma i povelničtva v vojski! – ~ 426 IV | slavonski, dalmatinski i t. d. i t. d." ~Opet trikrat 427 IV | slavonski, dalmatinski i t. d. i t. d." ~Opet trikrat v rog 428 IV | zatrobši, odstopi. Župan pa i za njim sedem teharskih 429 IV | tabljici žje ju pogleda i na stran položi; i kjer 430 IV | pogleda i na stran položi; i kjer je na vsih tabljicah 431 IV | širokoga sedeža, mahne rokoj i takole govori: "Čestito 432 IV | je vse ljudstvo vikalo i jezero i jezero klobukov 433 IV | ljudstvo vikalo i jezero i jezero klobukov se je v 434 IV | spred mene, da ga vidim, i da mi priseže prisegu vernosti 435 IV | priseže prisegu vernosti i posluhnosti!" – Opet je 436 IV | kakor se možaku iz jedra i jekla prispodobi. Grof mu 437 IV | narodu predstavi. Slava - i živio-klicanja ni bilo ne 438 IV | Vodi ga zmiraj k smagi i bodi mu sám izgled hrabrosti 439 IV | mu sám izgled hrabrosti i junačtva. Lišpaj se pred 440 IV | prvak od njega, ki straha i plaha ne pozna, ki raji 441 IV | sdaj priseži trdnu vernost, i posluhuost i pokoršnost; 442 IV | trdnu vernost, i posluhuost i pokoršnost; neodlagljivu 443 IV | pokoršnost; neodlagljivu i zvestu i natanku izpolnitev 444 IV | pokoršnost; neodlagljivu i zvestu i natanku izpolnitev vsih 445 IV | štit na levo ramo obesiju, i novo bandero v roko daju. 446 IV | previdnost me je po našem slavnem i čestitem starešinstvu izvolila 447 IV | Vaša dolžnost po zakonu i naravi je da ste zmiraj 448 IV | za ognjišča naših starih i za našu lipu; k Vam se obnem 449 IV | slovensko junačtvo! Turk i Nemec, Oger i Vlah poznaju 450 IV | junačtvo! Turk i Nemec, Oger i Vlah poznaju slovenske mečeve, 451 IV | poznaju slovenske mečeve, i uže pri ukanju slovenskih 452 IV | sme se v nam vzneveriti, i pokazati moramo svetu i 453 IV | i pokazati moramo svetu i narodam, da smo janaki, 454 IV | skale, kada smo sdruženi i složni. Živila tedaj naša 455 IV | s tim volitev dovršena; i skoro se je uže začelo razhajati; 456 IV | Vse se je vrnulo viditi i slišati, kaj še pride. Sám 457 IV | pozvati, se obrne proti narodu i tole govori: "Kjer ste mi 458 IV | krv rado za me prolivali, i našega sovražnika vselej 459 IV | naših mej nazaj podili, i kjer su moje ljube Teharje 460 IV | zaslug do mene vplemenim! Vas i v Vami celi Vaši zarod do 461 IV | Vašemu županu v priču Vas i Vašega čestitoga starešinstva. 462 IV | treh zvezd – dve, da vidite i spoznate da ste prvi za 463 IV | menoj, da ste mi pred bogom i pred svetom enakorodni i 464 IV | i pred svetom enakorodni i enakoredni!" ~Veselje nad 465 IV | rokovalo, objemalo, rajalo i grofa do nebes povzdigvalo. ~ 466 IV | pa jegova žlahta. Strici i tetice, bratranci i bratranke 467 IV | Strici i tetice, bratranci i bratranke i bližnji i dalnji 468 IV | tetice, bratranci i bratranke i bližnji i dalnji bôtri vse 469 IV | bratranci i bratranke i bližnji i dalnji bôtri vse mu je roke 470 IV | soldati; al pa od pesjanov i strašnih Turkov, kako su 471 IV | požigali, dekleta lovili, i še več drugih! – Sdaj su 472 IV | doživeti, ko uže tako rahla i hrepava postajam. – Ako 473 IV | ptice bali. Bog jim daj mir i pokoj, saj su uže dolgo 474 IV | akoravno su mi oči uže oslabele i se mi je zelo blešilo, sàm 475 IV | njim nad megle vzdignul – i to je dobro znamenje!" – 476 IV | Župan, celo starešinstvo i novo-izvoljeni načelnik 477 IV | prijezdila s celi slovenski i nemški gospôdi, kolikor 478 IV | odvrati – "take čvrstoče i take možačke lepote nisàm 479 IV | čisto drugači je mislila i čutila Marjetica, prosta 480 IV | devičnoga srca zdihvali i po temno modrih jejnih očeh 481 IV | lesketale, solzice veselja i angeljskoga vžitja, solzice 482 IV | nazadnje je med vitezi i drugi gospôdi v nesramno 483 IV | su bile le pri Pengarju i pogosto se je ozirjal na 484 IV | Šentjanževca – al za grofa i za njegovu plemenitu druhal 485 IV | švedravec! Kakor čepi namočeni i nalzjeni od vina nastopiju 486 IV | miloglasno pevanje, – krik i vik, nesramno govorjenje 487 IV | vik, nesramno govorjenje i zbijanje razvadnih šal to 488 IV | htela celo vediti, kakšne i kako pripravljene jedi su 489 IV | nanašale, kdo je stregel i t. d. Blizo do polnoči su 490 IV | ponijkami svinje nahraniti i bavtoru odpre skoči van 491 IV | bavtoru odpre skoči van i zbeži. K volitvi je bil 492 IV | vse povedal kar je vidil i čul i posebno je novo-izvoljenoga 493 IV | povedal kar je vidil i čul i posebno je novo-izvoljenoga 494 V | V. Beg i vjetstvo.~Hrum i šum včerašnjega 495 V | V. Beg i vjetstvo.~Hrum i šum včerašnjega svetkovanja 496 V | potihnul. Nastopil je delavnik i vse je opet zapadlo v vsakdanje 497 V | pod lipo, zatrobi v rog i kmal prihiti množica fantinov 498 V | tudi Šimekovoga Toneta, i krene s ti četici proti 499 V | predá, vès bled postane jeze i sramote. Za mizu se vsede 500 V | sramote. Za mizu se vsede i pismo piše grofu Urhu. Ko