Part

 1 I  |  nepopisljivi angjelski smehljaj se ji je igral na njenem obrazu.
 2 I  |           modri traki opletjeni, su ji prosto čez rami visele.
 3 I  |        srčni mir ki se je predrznul ji pregloboko v nji pogledati.
 4 I  |            zelene ruče, ktere su se ji kaj nježno okol neder prilegle,
 5 I  |           si Ti še vzad zaosatala – ji Pengarjev odgovore – mislil
 6 I  |           Pa vendar Marjetca – tako ji je ime bilo – daj povej
 7 I  |           uže rajnku Mlinaricu, bog ji plati, pestvala, i tudi
 8 I  |            jim je domu mudilo. Zato ji v reč sežeju, "no" – su
 9 I  |            pa – " ~"Dobro, dobro, – ji Pengarjev reč presečeju
10 I  |        gorelo kakor putpela. Nikada ji nisu oče ne žal-besedice
11 I  |             i sicer prav redkokada, ji je postal mlin; tada pa
12 I  |       drugač, kar se poštenja tiče, ji ni nobeden kaj očitati mogel.
13 I  |          mogel. Kdor ju je sovržil, ji je k večem rekel, da je
14 I  |      posodilo daja. Tudi od rodbine ji je vse pozmrlo. Naj bolj
15 I  | pol-stoletjem za port imela. Sedela ji je na zatilniku; kakor zelnata
16 I  |          Lahko noč ~"Bog s Vama!" – ji Pengarjev odvratiju. ~"Bog!" –
17 I  |            navadni svoji jezižnosti ji tako revno nekaj pripovedvati,
18 I  |            Kaj to ste ga prašali! – ji nedadoma Marjetica v besedu
19 I  |           bolj gleda, krasna je, da ji ni blizo take. Da ti ne
20 I  |            uže sáma povedala, da se ji ti zmed vsih teharskih fantov
21 II |             le v kuhinji prikazala, ji je na potu bila. Švigala
22 II |          polni lonec v ormaru, bilo ji je le na česti ležeče, da
23 II |            toliko odpije, kar su se ji znablji malo namočili. Več
24 II |         dekline najti od nje. – Bog ji daj mir i pokoj, i večna
25 II |            i pokoj, i večna luč naj ji sveti, Celjski Urh je jejni
26 II |          obkolili i na nobenu stran ji ni bilo mogoče vteči. –
27 II |      oborožila. Jejna zelena aubica ji je bila v prevroči revnosti
28 II |           na zatilnik zlezla, da su ji lasje kar strašno okol frleli. ~
29 III|           da Vas smeh ne zaduši." – Ji grof slano i zaničljivo
30 IV |           približal. V tem trenutku ji pride grof Urh i jegovi
31 IV |             Janezevih objemajev. On ji vedrico zajme, škaf nalije,
32 IV |             zajme, škaf nalije, ter ji ga na glavo vzdigne. Kakor
33 IV |         posodice. Na srebernem pasu ji je visel na desni strani
34 IV |             svilnati robec, kteroga ji je bil rajni brat iz Laškoga
35 IV |             razjasni mi to!" ~Janez ji je sdaj vse povedal, kar
36 IV |       volitve od Toneta zvedel, ter ji vse nevarnosti spredočil,
37 IV |         prijeti, sámo dvema prstima ji je vstajat pomagal, ako
38 IV |             vstajat pomagal, ako se ji je morda poljubilo se vzdignuti.
39 IV |           ni bila zdrava. Marjetica ji je v njenem kuharijskem
40 IV |             dobro znamenje!" – Sapa ji je bila prekratka, zato
41 IV |            Krasni čvrsti mladenč se ji je koj na prvi pogled tako
42 IV |         grofu spod oči prišla. Srce ji je hitreje bilkalo spod
43 IV |        kakor navadno. Sjajna žarica ji je rudečicu na ličcah vžgala.
44 V  |          Bodi spametna mila moja" – ji Janez izgovarja. – "Kako
45 V  |           zahtevanja odvratile, ali ji je pa morda kakšna druga
46 VI |        soseda, s ti novici. Nobeden ji ni hotel verjeti, prej ko