Part

 1 Pred|          bližal, al to vendar tudi sámo toliko, da razumljivost
 2 Pred|          sdaj čakam. ~Tedaj sàm se sámo gole narodne pripovedke
 3 I   |             vzemirilo, no akoravno sámo za trenutek časa, to vendar
 4 I   |           se mudi." ~"Drugoga nič, sámo posodite mi malo Vašu Marjeticu,
 5 I   |            da naju ni nikdo motil. Sámo Strnadčka i Lukačka su glave
 6 I   |          skrbeti, to je moj posel, sámo Marjetice izprosite i gori
 7 I   |            je uže precej omračilo. Sámo Janez je na svojem mestu
 8 I   |        večernicami v crkev odišli, sámo Ti si kakor vkamenjen nazad
 9 I   |          tom svetu pomoči more, si sámo Ti Marjetica!" ~"Ja! Kako
10 I   |        Kako da samo i ravno ja?" ~"Sámo Ti!" ~"I Ti mi tako dolgo
11 I   |         bila to od Tebe zaslužila! Sámo razodeni se mi bez ovinkov.
12 I   |             Neoklevaj tedaj dalje, sámo reči, kaj imam v Tvoju pomoč
13 II  |        nazaj v kot vrgla. Dekle su sámo pri kuhinskih vratah stale
14 II  |       konca do kraja razode naj ga sámo pri miru puščaju i naj ga
15 II  |        svoje srage Tebi pokloniti, sámo, da mi enu prošnju ispolniš!" –
16 II  |            hoču na tanko razodeti, sámo najte tako siliti." Janez
17 II  |      nadarujeju verne svoje sluge, sámo da me puščate." ~"Ne nadarenja –
18 II  |     svežeju i odženeju!" – ~"To se sámo naj podstopi!" – Šimekov
19 III |         drugo kakor hoče, da se to sámo ne bi med narodom razvedlo,
20 III |          al poznej, enkrat gotovo, sámo da se lepa prilika primiri!
21 III |         zagovori poslančevi, da je sámo ko verni sluga se rešil
22 III |           se nad njim togotiti. Ne sámo, mu je očitoval i pretil,
23 III | sozarotnike mi ni mar. – Da bi car sámo pomislil, iz kolikih nadleg,
24 IV  |           gotovo opet skup snajti. Sámo Mlinarjev i Šimekov sta
25 IV  |         čelu naše čete. Sanjal sàm sámo od bojev i vojsk, od zmag
26 IV  |         moreš kaj takvoga reči! Ja sámo slutim, da Te morda kaj
27 IV  |        vrokavičenoj rokoj prijeti, sámo dvema prstima ji je vstajat
28 IV  |    zaljubljence po strani gledala, sámo da bi imela potem doma kaj
29 IV  |           celó dihelj na se držal, sámo da mu ne bi kakšna beseda
30 IV  |         slaba sapa pela bo, ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju
31 V   |     predati. Janez je menil, da bo sámo čestnu stražu imel v gradu
32 V   |          da še besedice črknul ni; sámo glavoj malo pomajaje pismo
33 V   |       blago mi je grof Erman vzel, sámo ta svetinica pod pasdihi
34 V   |       svojimi hlapci, pa ne, da si sámo pogojenih pedeset natovorjenih
35 V   |      hudobij i preganjanj – boj se sámo boga! – Moli za me na zemlji
36 V   |            rad bi bil sdaj v ječi, sámo da bi mu še oče živeli! ~"
37 V   |           divjega risa, ki ne mori sámo od glada, ampak le v svoje
38 V   |           Al ga poznate, ki ste ga sámo zato v ječu vrgli, kjer
39 V   |           ne vrnem za nobenu cenu. Sámo enkrat je pela leskavka
40 VI  |       postelji vzdignivši. ~"Tudi, sámo da popolnoma ozdraviš i
41 VI  |           hočem jegovi sužen biti, sámo da še enkrat svojega tovarša
42 VI  |           prime veselo izkladanja, sámo da bi se prej zgotovilo,
43 VI  |           i krvavo si dlane žulil, sámo da bi bil bljizo svoje Marjetice,
44 VI  |          ust. Eden drugoga objame. Sámo čutiti bi se dali občutki
45 VI  |    prevzvišenih misel, da bi se bi sámo le enoga cekina dotaknul. "