Part

 1 I  |          gledale, kakor pas psa, kada kost gloda. Pa kaj se ja
 2 I  |        su uže nejevoljno čakali, kada če biti konec besedi, kjer
 3 I  |   Martnačka je uže komaj čakala, kada če biti konec besedi. Neuztrpljivo
 4 I  |      prtiča v mlatvi pred podom. Kada nikoga ni imela, s kterim
 5 I  |          obraščena. Nasproti pa, kada ju je kdo razsrdil, i da
 6 I  |          daš, škodovalo ne bo! ~"Kada Vam je to povedal?" Marjetca
 7 I  |      bistroga, kakor sivi sokol, kada gleda iz svoje strme skale
 8 I  |          Tebe!" Vidiš Marjetica, kada nam bo ona luna z Koroškoga
 9 I  |       luna z Koroškoga ostajala, kada se bo solnce pred mesecem
10 I  |     presune svojim nožem, ako se kada ti svoji zakletvi vzneverim." ~
11 I  |          v vzajmnem ljubkovanju, kada se morda naj varneja menita.
12 II |          mravlinci iz mravlišča, kada predrzna roka nanj potrka.
13 II |      široki nož. "Daj dalje! Kje kada i kako namirava grof ta
14 II |      čest i poštenje, pa le malo kada se potem ako je treba, toga
15 III|         razplesti se mora kako i kada bo meni volja, po mojih
16 III|       ampak zadavil vas bodem. I kada bom gledal vašo davenje
17 III|      skrčil v kotu, kakor maček, kada na parni na vrabče pazi.
18 III| nedositljiva roka v moju mošnju, kada ni bilo ne vinarja ne v
19 IV |     začne gibati, kakor v panju, kada v spomladi solnce prvokrat
20 IV |       strani grofove, ako, morda kada zve da sam tudi ja bil pri
21 IV |          da se ne boš žalostila, kada Te bodem samicu doma ostavljati
22 IV |         i vendar rahlo objemati, kada mu je le drago bilo! Celó
23 IV |      klobuk i brže kakor jeleni, kada se gredu v jutro v dol napajati,
24 IV |         da smo neprebitne skale, kada smo sdruženi i složni. Živila
25 IV |        važneje opravilo, posebno kada su imeli v grajšini kakvi
26 V  |          Vsim opraščam, ki su mi kada zlo i krivice včinjali;
27 V  |     saksebi razleté kakor pezdir kada veter v njega puhne; i cela
28 V  |         beguna, ki uže, trepeče, kada od daleč vide mečev lesket." ~
29 V  |       opet spoznal, ako bi ju še kada osoda skup pripeljala. "
30 V  |    okolica le po ukanju. Zarano, kada juternju molitvicu odpravim –
31 V  |         čisti glas! Po danu ukam kada se mi poljubi, ukam pred
32 V  |        je še čulo kopitenje konj kada je veter potegnul, – opet
33 V  |        silneje se naprej vali, i kada na nasprotni val doleti,
34 V  |         ogibljeju. Kakor črtalo, kada v celini brazdu reže, vse
35 V  |         Kakor dva mlinska kamna, kada sta žito zmlela, eden drugoga
36 VI |       svoje raztumačil bodeš?" ~"Kada odjadramo v Algir?" Janez
37 VI |      čarobne boje mavrice božje, kada se oblak razkadi! Bog ve
38 VI |         mu celó up bo odvzet, še kada svoje Marjetice ljubiti,
39 VI |          razuma, ki se le smeji, kada spod njnemi igraječimi prsti