Part

 1 I  |          odpravili se je sama na svoju roku lotila kuhinskoga posla,
 2 I  |         Sdaj si za odhod popravi svoju zelenu bicu, kteri se je
 3 I  |      nabijaje – "ko sàm prvikrat svoju Micu vidil, zateleban i
 4 I  | sprevladati ne more. Molčé nagne svoju glavicu na Janezeve prsi,
 5 I  |  Marjeticu da sàm si ju zbral ko svoju prihodnu zaročnicu. Vsaki
 6 I  |         jim poda malo prestrašen svoju desnicu v pozdravljenje
 7 II |         i malo ohladil, si odpne svoju menišku opravu, al hitro
 8 II |      Trepečoj rokoj Marjeticu na svoju stran potegneju, kakor da
 9 II |      jegove po nudbe. – "Išči si svoju nevbogljivu hčer pri svetem
10 II |        zastavljati svoje besede, svoju čest i poštenje, pa le malo
11 II |        sobmi škripaje, – vsak na svoju stran. ~ ~
12 III|        moram novoga načelnika na svoju stran dobiti. Zlatom se
13 III|       kaj ja čem početi. Ja imam svoju glavu, i ta je tudi Tvoja
14 III|        Pri teh besedah si strgne svoju kutu iz sebe. Leno i vtrudeno
15 III|    postaja, i časom spreobražiti svoju grofovinu v samostalnu neodvisnu
16 IV |        svoj posel odredil, gre v svoju spalnicu, prepreže okno
17 IV |          si še srce prav ni vzel svoju pužicu vrokavičenoj rokoj
18 IV |         na kraj mize sedeč gloda svoju juhu, kakor da se še zmenil
19 IV |   razodel zastran berača. Berač, svoju juhu poglodavši, nasloni
20 IV |       sinovi Vaši zmiraj junačku svoju krv rado za me prolivali,
21 IV |          do njega pririje ter mu svoju suhu trepeču roku poda.
22 IV |    Teharčan?" – popraša na tihem svoju dvorkinju do ktere je celo
23 IV |          ta način ga je mislil v svoju oblast dobiti. ~ ~
24 V  |          si uže v duhu, kako čem svoju četu v vojske v bojeve peljati!
25 V  |        ter mi še enkrat ponovite svoju prisegu!" ~Vsi poklekneju.
26 V  |          počakaju. ~Janez vstavi svoju četu, dok jih ta zakasnjenec
27 V  |         načinu nočete uvrstiti v svoju četu, bom pa zmiraj nekoliko
28 V  |        Vsi su mislili, da ima to svoju moč le v svojem zelenku.
29 V  |      vojskovodja, še tisti večer svoju vojsku v bojni red. Teharske
30 V  |    zginul, napneju še enkrat vso svoju moč i kmal sta Janez i Voglarjev
31 V  |       krstjanski junak! Podaj mi svoju sekiru, i pojdi s mojim
32 V  |         misel možgane prešine. – Svoju srajcu sleče, ju na kose
33 V  |       ovije, i čez-nj opet drugu svoju obleku obleče. ~Janezu se
34 V  |       sklikne na glas – i opet v svoju prejšnu medlevcu pade. Zdelo
35 VI |   brodostajskom bregu pričakoval svoju barku. Ponosno je prijadrala
36 VI |     visoka. Al Turk seže molčé v svoju mošnju, ter mu nabroji rečenih