Part

 1 I  |           Naj bolj je pa bila na svoj sam stan štimana, vedno
 2 I  |           hitro kakor blisk opet svoj vratilnik zasuče, na tihem
 3 I  |        enoglasno zakričiju, vsak svoj klobuk v zraku sukaje, da
 4 II |           Brže vkaže vsaki dekli svoj posel, da se društvu uredno
 5 II |          vinskoga kozarca, ampak svoj klobuk položi vsred mize
 6 II |     poštenoga djanja, naj položi svoj desni kazivec tu sem zraven
 7 II |  besedice črhnuti, i molčé vsaki svoj desni kazivec na klobučno
 8 II |       Menih je počasih kakor tat svoj prst nazaj potegnul." ~Po
 9 II |          i kako namirava grof ta svoj hudičevi naklep izpeljati?
10 II |        hiše stopiju. Vsak porine svoj klobuk kakor na zabavljenje,
11 II |        Janez bolj omiren zavrne, svoj nož nazaj v nožnice vteknuvši, – "
12 II |         To je bilo Janezu odveč. Svoj zavratni robec si odveže,
13 II | Hladokrvno sám pri sebi prevdari svoj nesrečni položaj, i previdi,
14 II |        Fantje! puščajte me mirno svoj pot iti –" ~"Kaj še!" –
15 III|         pismo napisati, i zraven svoj pečat napečatiti, kakor
16 III|       vendar" – srdito nadaljuje svoj samogovor – "vendar se hočem
17 III|          moram storiti uže v sám svoj hasen – prišle bodu ure,
18 III|        naročbam. ~Grof se opet v svoj visokohrbtni naslonjač vsede
19 IV |        se hočeju raziti vsaki na svoj dom. ~"Veste kaj, fantje," –
20 IV |         vse spregledal i vsakomu svoj posel odredil, gre v svoju
21 IV |          Fantje sgrabilu vsak za svoj klobuk i brže kakor jeleni,
22 IV |         šator trikrat zatrobši v svoj krivi zlatom pozlačeni i
23 IV |      pričakvaje kaj bo naznanil. Svoj rog opet čez rame obesivši,
24 IV |        čez rame obesivši, seže v svoj prsnik, potegne široki list
25 IV |       predstopi, kakor navadno v svoj rog zatrobši. Sdaj se sám
26 IV |         kraja. Grof potegne sdaj svoj meč iz koricah, ga trikrat
27 IV |       vendarle razideju vsaki na svoj dom. ~Na ogleduha, v svinjaku
28 V  |     blago pa s vjetim trgovcem v svoj nezmagljivi grad odpravi.
29 V  |        smrt. – Do roga mu porine svoj nož v črno srce! ~Ko fantje
30 V  |       Pod lipu pridši, zatrobi v svoj rog. Vse otihne. "Teharčanje!" –
31 V  |             Vsi poklekneju. Vsak svoj klobuk pod pashu vzame,
32 V  |         mu v slovó roku pada, mu svoj blagoslov podeli, i nazadnje
33 V  |    Mlinarjevoga Janeza je celó v svoj šator na obed povabil, ter
34 V  |         polna. Strašno vzdigneju svoj bojni krik "Allah! Allah!" –
35 VI |    lastni nosilnici iz bojišča v svoj šator pod Beligradom i potem