Part

 1 Pred|             To sdaj v predgovoru še enkrat ponovim, nadaječ se, da
 2 I   |          očetovskomu očesu. Zato še enkrat, ne malo v ostrejem naglasu
 3 I   |       strani prelaza imela. "Vendar enkrat!" – zamrmlja zmed svojimi
 4 I   |          odvratiju. ~"Bog!" – se še enkrat za plotom Martnačka oglasi,
 5 II  | nejevoljnost vedno veči prihaja. Še enkrat Tona reč povzame rekoč: "
 6 II  |        blisk v prsi seže, ter mu na enkrat obadva noža iz opasa zdrgne.
 7 II  |        glasom – "le poglejte!" – še enkrat ponovi – "bol na tanko noža,
 8 III |      vplemenitenje. Prej al poznej, enkrat gotovo, sámo da se lepa
 9 III |             zadregu pripravil. ~"Še enkrat" – mu grof na zadnje reče, – "
10 III |          grof na zadnje reče, – "še enkrat se hočem poslužiti Tvoje
11 IV  |         Grof ne bo odjenjal. Kar si enkrat v glavo vbije, je zastonj
12 IV  |            storil. Bal se bo nam še enkrat v oblast priti. Izbij si
13 IV  |          bilo kakor pri snočnem. Še enkrat se po beraču ozre i v ravno
14 IV  |      velikem oltarju boga moleč; še enkrat zdihne, pogleda milo proti
15 IV  |           sapa pela bo, ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju zasačimo!" – ~
16 IV  |            začelo razhajati; kar še enkrat glasonoša v rog zatrobi.
17 IV  |              ali pa tist ko su bili enkrat tri brati, pa su bili vsi
18 V   |         skrit, da mi služi morda še enkrat v spoznavno znamenje. Čest
19 V   |             dano, da bi Te mogel še enkrat viditi, al bar Tvoje besede,
20 V   |             je ostala. Daj mi ju še enkrat v roke, da ju še enkrat
21 V   |             enkrat v roke, da ju še enkrat otipljem kalior sàm ju jezero
22 V   |           na misel prišlo, da ga še enkrat bo i sicer tukaj ko nesrečnoga
23 V   |           ogrevajoče žarke čutim še enkrat na svojem obrazu. Četirdeset
24 V   |          moj dragi sin, s bogom! Še enkrat se Ti zahvaljujem, da si
25 V   |        svoje usta ga stisnuti. – Še enkrat čuti sin jegovu žilu v svoji
26 V   |            Teboj. I prej ko slej, – enkrat gotovo Te bo jegova roka
27 V   |       deliti, pokleknite, ter mi še enkrat ponovite svoju prisegu!" ~
28 V   |     Marjetičnih besedah ju Janez še enkrat srčno objame – še en celov,
29 V   |         svojega, kleseta, pa nam še enkrat lepo pozdravi vse vaščane.
30 V   |          vrnem za nobenu cenu. Sámo enkrat je pela leskavka po moji
31 V   |          zelenka zginul, napneju še enkrat vso svoju moč i kmal sta
32 V   |          Arabčanu sekiru, dvigne še enkrat teharsko bandero ter ga
33 VI  |         svetcu!" – reče – "da si se enkrat sprebudil iz Tvoje omedlevce.
34 VI  |       jegovi sužen biti, sámo da še enkrat svojega tovarša vidim, ki