Part

501 V   |              Na! To pismo daj grofu i reči mu, da ga pozdravljamo,
502 V   |           vzame, svoje hlapce sbere i odide. ~"Prav si govoril
503 V   |            postavi pred sovražnika, i pokazati mu hočemo, da smo
504 V   |              Al na jetnike pazihati i beričiti – toga ne znamo. ~"
505 V   |     načelnikom izvolili! Ene misli, i složni v vsem, taki moramo
506 V   |           Janez ju vpraša: "Kdo si, i kaj si zakrivil?" Al človečka
507 V   |         njegovo vprašanje. ~Drugi - i tretjikrat ponavlja Janez
508 V   |            ni bilo, kakor zgol kost i koža. Obleka su mu bile
509 V   |           siromašno zakrival. Brada i laslje su ga bili divje
510 V   |             ga bili divje obrasli – i star, star je izgledal kakor
511 V   |            priliki v ječi oslepila. I vrh vsega toga je bil, kakor
512 V   |           da bi mogel vstati: Janez i Tona mu na noge pomagata,
513 V   |         kapljice vina v ustih imel, i zato mi je to vino naj gotoveje
514 V   |            vlivali po žlebu v ječu, i sdaj morda ne bi bilo to
515 V   |           Vas okol stoječe ne vidim i ne slišim, vendar sàm sprepričan,
516 V   |            spoznavno znamenje. Čest i hvala bogu! prišel je s
517 V   |       dnevom ta presrečni čas! Čest i hvala bogu naa veke!" ~Vsi
518 V   |          naa veke!" ~Vsi su gledali i ogledavali svetinicu, al
519 V   |            koj enu izbicu zakuriti, i jega v snažnu postelj položiti. ~
520 V   |           grof po zvijačnosti vjeti i do smrti zapreti, kjer mu
521 V   |           dal v ključavnici sukati, i vendar se je skoz ključavnicu
522 V   |           nekdo noter. To je Janeza i Toneta še bolj radovedne
523 V   |       zavezan, da ni nikamor vidil, i da tudi jega ni mogel nobeden
524 V   |           Ko ga jegovih spen rešita i na svetlo iz ječe pripeljeta,
525 V   |             vpraša: "Kdo si? Povej! I kaj si zakrivil, da su Te
526 V   |                Duhoven sàm" – mirno i dostojno jetnik odgovori. – "
527 V   |             Blagovoljiti s nama iti i čez-nj moliti, naj bi bog
528 V   |             je zabranjeno Te viditi i slišati - - da ne umrem
529 V   |             Čutim, da me vedno bolj i bolj zapušča zadnja moč.
530 V   |             stopi ginjen k postelji i prime starčeka za rokó. ~"
531 V   |           žena Tvoja s svojimi sini i hčeri, mojimi ljubimi vnučki!
532 V   |          okol postelje stali, molčé i sočutljivo starčeka gledaje.
533 V   |            bi se vedlo od kod da je i kdo da je. Čez nekoliko
534 V   |         opraščam, ki su mi kada zlo i krivice včinjali; vsim opraščam.
535 V   |             sàm uže davno oprostil, i za Te molil! Moje največe,
536 V   |        svoje rodbine, svojih dragih i ljubljenih. Saj si Ti, ki
537 V   |            ki Te sdaj za rokó držim i ki ne bo prej šel od mene,
538 V   |       otipljem kalior sàm ju jezero i jezero krat v ječi tipal. ~
539 V   |        zavpije ter sarčeka objemati i celovati jame. Vsi okol
540 V   |            blago iz barke izkladati i na konje natovoriti. Pet
541 V   |            ni bilo ceste med Trstom i Dunajem za vožnju pripravne,
542 V   |          njegovu zemlju pot vdariti i koliko mu ima za to dozvoljenje
543 V   |       ječnih vratah odpiralo, jesti i piti; i nazadnje, ko je
544 V   |             odpiralo, jesti i piti; i nazadnje, ko je celo oslepel
545 V   |        nazadnje, ko je celo oslepel i oglušel, v celem gradu morda
546 V   |             bi bil vedel kdo da je, i zakaj da je vječen. Mislili
547 V   |     hudodelnik biti. – Od toga ropa i še več enakih je rod celjskih
548 V   |         obogatel, da je celó kralje i care v dolžnike imel. Nasprot
549 V   |           po svetu jegova pobožnost i modrost. Nazadnje ga celo
550 V   |             Urh ga dá v svojem srdu i puhli prevzetnosti v ječu
551 V   |             uže davno mrtvoga menil i gotovo mu ni več na misel
552 V   |          prišlo, da ga še enkrat bo i sicer tukaj ko nesrečnoga
553 V   |      postelje. Zmiraj mu je stregel i strežaje svete molitvice
554 V   |            mila skoz okno prisijalo i zlatimi svojimi žarki sjajno
555 V   |           vtihne za malo časa. Roke i noge su mu uže trde postajale. ~"
556 V   |         smrti svoje, bodi bogaboječ i ne bo se Ti treba bati mogočnih
557 V   |           se Ti treba bati mogočnih i jihovih začasnih hudobij
558 V   |            jihovih začasnih hudobij i preganjanj – boj se sámo
559 V   |            še en globoki zdihljej – i niga bilo več! ~Janez tolaži
560 V   |         mrtvo menjenoga očeta našel i rad bi bil sdaj v ječi,
561 V   |        grofu izobčivno pismo nosit, i kako ga je grof po vsi priliki
562 V   |        pahnjen je iz crkvene občine i človečkoga društva. Je izobčenec
563 V   |           jegova duša na vekomaj! ~"I to vse sdaj tudi, na našega
564 V   |        vratah. Tona tiho odpre okno i pogleda, kdo da je. Joj!
565 V   |         grofovoga ogleduha spoznal, i koj je vedil, kaj da bode.
566 V   |          bez godrnanja svoje orožje i vsi hitiju za Janezem na
567 V   |          Vas ne bo ušel mojemu srdu i svojemu zaslužku. – Mene
568 V   |           kada veter v njega puhne; i cela berička drhal se krikom
569 V   |            nad nje! Bog nam pomagaj i sveti Jur! ~I meči se zabliskaju,
570 V   |           nam pomagaj i sveti Jur! ~I meči se zabliskaju, i boj
571 V   |               I meči se zabliskaju, i boj se vname, i udri po
572 V   |         zabliskaju, i boj se vname, i udri po beričih. Bilo jih
573 V   |            vrh strme planine odtrga i v dolinu dol dereča vse
574 V   |            krog stopiju okol Janeza i grofa. Grof se je hrbtom
575 V   |        dvoriščino ozidje naslanjal, i se tako Janezu branil. Janezu
576 V   |           On ga je le hotel spehati i zbiti mu orožje iz roke.
577 V   |           ter mu meč iz roke zvije. I gor v grad ga sdaj vleče
578 V   |            očiti morivec ste Vi, Vi i Vaša rodbina? Al ga poznate,
579 V   |          življenje, da se spokorite i odvezu papeževu doslužite!" ~
580 V   |              Za oprostjenje ga moli i za njegove predprošnje pred
581 V   |             društvu, da se hoče rad i zvest podvreči vsaki jemu
582 V   |     zagotovlja svojega prizadevanja i svojega vpliva pri papežu.
583 V   |             še sdaj grofu ne zaupam i mu tudi nikada ne bom. Res
584 V   |            njegove besede. ~Mrtevca i kolikor je bilo bojnoga
585 V   |            za njimi pa gresta Janez i papežev poslanec v živem
586 V   |          skusili dajte mi svêt, kaj i kako čem storiti?" ~"Bežati
587 V   |           zavolj svoje hljinjivosti i zvitosti. Zmiraj se mi se
588 V   |           Ja stavim, da se resnično i korenito nikada ne bo spokoril
589 V   |      korenito nikada ne bo spokoril i poboljšal. Lesjaki ostane
590 V   |             v maščevanji nad Teboj. I prej ko slej, – enkrat gotovo
591 V   |          tedaj, dragi moj dobrotnik i rešitelj, da je v ti zadregi
592 V   |              da grofu iz pota greš, i sicer preko mej jegove lastnine,
593 V   |           papež razpisal za bojnike i branitelje svete vere i
594 V   |             i branitelje svete vere i domovine. Junaki iz treh
595 V   |        dežel, iz Ogerskoga, Českoga i Poljskoga se uže sbiraju
596 V   |          boljega junaka kakor dolga i široka je ogerska ravnina,
597 V   |    križarski, opasi božjim se mečem i pridruži se sveti vojski!
598 V   |          Kapistrana od moje strani, i zagotovljam Te, da boš prijazno
599 V   |     zagotovljam Te, da boš prijazno i dobrodošljivo sprijet!" ~
600 V   |        besede čestitljivoga duhovna i nehoté se mu je roka péstila,
601 V   |          péstila, ko mu je o vojski i boju za veru i domovinu
602 V   |             o vojski i boju za veru i domovinu govoril. Iz celoga
603 V   |         vendar le menihova obvelja, i Janez mu obljubi še danas
604 V   |         zamišljenost. Vsi su ukali, i dobre volje bili, – le on
605 V   |         mestu neprelomljivu vernost i vdanost našemu gospodaru
606 V   |           grofa Urha, ne branim mu, i slobodno si morete namesto
607 V   |         odrinem na Ogersku. Nevarno i predrzno bi bilo od mene
608 V   |              Sanjal sàm uže od zmag i lavora, od prsnih ran i
609 V   |             i lavora, od prsnih ran i bojnih brazd! Tako sam ja
610 V   |         Oskrbovanje mojega pohištva i obdelovanje mojih zemljišč
611 V   |            previdnosti smrt določil i ja morebit sdaj zadnjikrat
612 V   |      svojegu ljubljenoga načelnika; i vse pregovarjanje Janezevo
613 V   |         prostovoljno s menoj vesele i žalostne dni deliti, pokleknite,
614 V   |             klobuk pod pashu vzame, i ravno ko začneju s proti
615 V   |        sveti Ani večnu luč zgoniti, i plamen bukne iz bežigradskoga
616 V   |         prekrižaju, skočiju na nogé i hité slovó jemati od svojih
617 V   |            dragih, ter se oborožiti i pripravljati za odhod. Marjetica
618 V   |         pade na prsi Janezeve, joka i joka i se razjokava, da
619 V   |          prsi Janezeve, joka i joka i se razjokava, da bi se jeklo
620 V   |             uže nevztrpljivo hrzali i kopitanjem tratu razkopavali.
621 V   |           kiticu rožic iz rožmarina i vrtnic v ljubezni spomin
622 V   |          Teboj v zmagi, da zdihujem i žalujem s Teboj v žalosti!
623 V   |          dana do dana bolj hrepaju, i Ti jih hočeš zapustiti,
624 V   |              Prišli bodu bolji časi i blagoslovila bodeš dan,
625 V   |        povratiti. On je še mladenč, i mladenč mora po ptujem v
626 V   |        ogersko šel v tursku vojsku, i vendar sàm še živ!" ~Ali
627 V   |        zdrami iz svojega žalovanja, i kakor da bi ju sram bilo,
628 V   |       zdihelj, še en stisek roké, – i komaj se Marjetica zave,
629 V   |             sedlu. Oči se mu vžegju i hrčki razpihneju. Ponosno
630 V   |           mu svoj blagoslov podeli, i nazadnje še popraša: na
631 V   |            ki mi je dal zdravo grlo i čisti glas! Po danu ukam
632 V   |      poljubi, ukam pred sovražnikom i ukam v boju si zmage svest!
633 V   |      gospodje ukanje pre povedujeju i v greh štejeju, ja, kar
634 V   |             nič pregrešnoga v njem. I na ukanju čestivredni gospod,
635 V   |            zaukaju, prah se vzdigne i še dolgo, ko su fantje uže
636 V   |     potegnul, – opet je otihnulo, – i opet se čulo. - - Marsiktera
637 V   |            mati, marsiktera sestra, i marsiktero teharsko dekle
638 V   |       številu. Eden je bolj po boju i bojni slavi hrepenel memo
639 V   |             šaljivo Šimekov Tona – "i hočeš uže v boj! Le vrni
640 V   |         vrni se pa preju domá motaj i krave pasi; meč še ni za
641 V   |       skrivaj tole kobilicu zasedel i za Vam prijezdil. Prav živo
642 V   |             kakor jim jih je treba; i po dokončani vojski ga jim
643 V   |          leskavka po moji zadnjici, i onda sàm si mislil: sdaj
644 V   |            onda sàm si mislil: sdaj i nikada več. ~"Vrni se, vrni!" –
645 V   |            si uže zares tako silen, i zares tako močan." – privoli
646 V   |          Opet se podkove zabliskaju i brzo i brže je šlo proti
647 V   |           podkove zabliskaju i brzo i brže je šlo proti ogerski
648 V   |          njihovih bronastih čeladah i na njihovem jadernem ukanju,
649 V   |            Šel jim je s Kapistranom i s vsimi svojimi vitezi naprot.
650 V   |        svojem naj hujem nasprotniku i osebnem sovražniku i o mnogih
651 V   |    nasprotniku i osebnem sovražniku i o mnogih drugih domačih
652 V   |     Mnogeteroga ogerskoga prešeruna i nemškoga vitezlina je svojoj
653 V   |            sulcoj iz sedla vzdignul i sramotno a pesek zvrnul.
654 V   |          zelenku. Obečali su mu sto i sto zlatih cekinov za-nj –
655 V   |        rumeneti, nastopala je jesen i približal se je uže težko
656 V   |            su se križari vtaborili, i sicer tako, da su Turke
657 V   |          tako s vsim dobro založeni i prevideni, da jim je bilo
658 V   |           Vojska je skoro njevoljna i sita postala tako dolgočasnoga
659 V   |             jih bil ohranil veselne i dobrovoljne. "Ako jih je
660 V   |          vojsku bližati se v odsadu i pomoč silno obloženem Beligradu.
661 V   |      predrznul mu Beligrad obložiti i da ga hudo stiska. Razsrdil
662 V   |             silnu vojsku janičarjev i spajev, da si reši Beligrad
663 V   |            gosta megla od posavskih i podunavskih bregov, ter
664 V   |       križari Turkov kolikor listja i trave. Čez noč su se bili
665 V   |        bojni krik "Allah! Allah!" – i ravno ko se za naskok križarske
666 V   |       zapojeju krstjanske trombente i bobni! – ~Mlinarjev Janez
667 V   |           bobni! – ~Mlinarjev Janez i za njim teharski fantje
668 V   |            spodbodeju svoje konjiče i viharu enak prihrume na
669 V   |         Vojski ste se tako sprijele i ena v drugu zagrizile, da
670 V   |      razločiti meje med križarskimi i turskimi vojščaki. Tukaj
671 V   |          tukaj su se jeklene čelade i železni oklopi lesketali
672 V   |     juternem solncu, tam pa turbani i dragocenim kamenjem i biserjem
673 V   |       turbani i dragocenim kamenjem i biserjem okinčani opasi;
674 V   |            morske valove vzdigneta, i val za valom zmiraj silneje
675 V   |             silneje se naprej vali, i kada na nasprotni val doleti,
676 V   |       svojem visoko-križnem zelenku i po teharskem dvozvednem
677 V   |       fantje zmiraj bolj na široko, i kmal se je bila cela teharska
678 V   |          melje, eden drugoga brusi, i nobeden prej ne jenja, dok
679 V   |             enako hlepenje po zmagi i slavi! To ni bil boj, to
680 V   |           bilo je vbitje. Ne dolgo, i prelita krv je v široki
681 V   |           njega namiri. Janez mahne i daleč pokošena obrita glava
682 V   |           zgrudi, omotica ga napade i na levo se zvrne iz zelenka.
683 V   |             še enkrat vso svoju moč i kmal sta Janez i Voglarjev
684 V   |          svoju moč i kmal sta Janez i Voglarjev od svoje četa
685 V   |          Hrabro je branil Miha sebe i ranjenca janičarskih napadov.
686 V   |              Podaj mi svoju sekiru, i pojdi s mojim služetom v
687 V   |    Voglarjev mu začne rane spirati, i v svoje naj veče veselje
688 V   |        teharsko bendero iz zastave, i ravno ga hoče razcepiti,
689 V   |         sleče, ju na kose razkomadi i komadami rahlo rane oveze;
690 V   |           srajce okol života ovije, i čez-nj opet drugu svoju
691 V   |            lagleje je začel dihati, i čez nekoliko časa se opet
692 V   |         Plašno se ogleda kje da je, i ko vidi, da je v turskem
693 V   |          vidi, kdo v dolini zmaguje i kdo omaguje. Ko Janeza spregovoriti
694 V   |     Marjetica!" – sklikne na glas – i opet v svoju prejšnu medlevcu
695 VI  |            trikrat v zraku zasukati i opet pasti, je dobro razumela
696 VI  |          dobro razumela to znamenje i čudeže junačtva doprinašala
697 VI  |             v rešenje svoje zastave i svojega načelnika! Al vse
698 VI  |           vse zastonj! – Vedno nove i vedno veče turske čete su
699 VI  |             boju izpred oči zginul, i ki ga je med ranjenimi al
700 VI  |             ga s Voglarjevem vjeli, i da je vslednič v turskem
701 VI  |           ovezuje. – Al težka glava i skeleče rane su mu opet
702 VI  |     Marjetične srajčce. Pogleda jih i pregleduje, i opet se ne
703 VI  |           Pogleda jih i pregleduje, i opet se ne svesti al sanja
704 VI  |             globoko zdihne, zastoka i vdano v boga opet oči stisne.
705 VI  |              ki je kod okna slonel, i zamišljeno v dolgočasnu
706 VI  |            Janez ga debelo pogleda, i opet se mu je dozdevalo
707 VI  |      Arabčanov služe. ~"Hvala Alahu i jegovomu svetcu!" – reče – "
708 VI  |             gospodarjem v Algir." ~"I kje sàm ja sdaj?" ~"V Ištambolu." ~"
709 VI  |           svoj šator pod Beligradom i potem sèm v Ištambol prenesti.
710 VI  |      Tvojega tovarša je seboj vzel, i nič nisu pomagale jegove
711 VI  |            je moral od Tebe ločiti, i ako sam prav vidil, si je
712 VI  |          sámo da popolnoma ozdraviš i se okrepiš; zakaj na morju
713 VI  |          Janez š njim vred zgovori, i zadnje dvombe su v njem
714 VI  |            rane popolnoma zaceliju, i Ti bez škode za svoje zdravlje
715 VI  |          poprejšnje moči povratiju. I da bi ravno uže sdaj za
716 VI  |           od kod drugač ta nježnost i ljubeznivost, kteroj mu
717 VI  |            kteroj mu je tako skrbno i rahlo, kakor le samo ženska
718 VI  |             ženske srajce, v kterim i je Marjetično ime všito;
719 VI  |      suženstvo čisto iz glave zbije i komaj je uže barke iz Algira
720 VI  |           dana je krepeje prihajal, i čez mesec dni, je bil opet
721 VI  |            Dovoženu robu izkladivši i opet drugu naloživši, treti
722 VI  |         puhal v njene razpete jadra i veselo je rezala brazdu
723 VI  |        bližala afrikanskim bregovam i celó ko se jim prikaže beli
724 VI  |          svojih otrok v vaji orožja i vitežkih igr, kakor jih
725 VI  |           Maček zarožlja v globinu, i pri kraju obstoji. Veselo
726 VI  |             seboj imel. Jih prebere i prebira, je li ne bi Voglarjevoga
727 VI  |          naj težiše bale prekobical i prenašal. ~Arabčan je molčé
728 VI  |             strani stal ter pozorno i veselo gledal krepko i brhko
729 VI  |      pozorno i veselo gledal krepko i brhko Jenezevo ponašanje.
730 VI  |         njega prišel. Turk je komaj i komaj svoje notrajno nemirje
731 VI  |            odpraviti ter zmiraj več i več za njega obeča, al Arabčan
732 VI  |              da še sam ni vedil kaj i koliko, stalo mu je več
733 VI  |        Vaših cekinih! Vzemite si ga i Vaše cekine!" Te besede
734 VI  |        velikodušna zrekši, se obrne i odide. ~Janez je bil kakor
735 VI  |           drugoga gospodara prodan, i da mora koj, bez vse pomude,
736 VI  |     krvopivca je prodan! Bog ve kam i kako daleč bo odpeljan,
737 VI  |            al slovenske stare goré, i domače zelene trate viditi.
738 VI  |           zelene trate viditi. Take i enake misli su ga spremljale
739 VI  |          naj težeše dela opravljal, i krvavo si dlane žulil, sámo
740 VI  |             Janeza! – Pobit na duši i polomljen na telesu se zgrudi
741 VI  |             v temnom kotiču na tla, i znojne srage, debele hakor
742 VI  |            vdariju, barka je zasuče i odrine od kraja. Tiho se
743 VI  |            se promota iz brodostaje i naprej je šlo v temni noči
744 VI  |            Sdaj postane veliki hrum i štrepost na krovu, vse je
745 VI  |               Čvrsteje se sprimeta, i le trenutek še, i globina
746 VI  |         sprimeta, i le trenutek še, i globina bi jih požrla bila. –
747 VI  |             zaukaže. Janez se ozre, i glej papežev poslanec, ki
748 VI  |            Čul je od njih trpljenja i tepenja, i srce se mu je
749 VI  |           njih trpljenja i tepenja, i srce se mu je do njih rešitve
750 VI  |        darovala krstjanska ljubezen i kmal se je bilo od vsih
751 VI  |       pismom poslal. Turki v Algiru i v ostalih berberskil državah
752 VI  |         telesne sposobnosti sužnja, i da se tudi zavolj cene zelo
753 VI  |            ktere je zaukanje prišlo i koj ko Janeza zagleda, spozna
754 VI  |            veselju papeža obožavali i jegovoga sporočnika i milosrčne
755 VI  |     obožavali i jegovoga sporočnika i milosrčne daritelje, ki
756 VI  |     srečneji od Mlinarjevoga Janeza i Pengarjeve Marjetice, celó
757 VI  |          zelene domače trate, mirne i tihe loge, znance i prijatlje;
758 VI  |           mirne i tihe loge, znance i prijatlje; posebno sta se
759 VI  |          uže mrtvu morda objokujeju i obžaljujeju! Se ve da sàm
760 VI  |         dalo skoz detinsku ljubezen i podporu. Vsaku še tako majhnu
761 VI  |             poštenu slamnatu strhu, i plug i branu, par voličev,
762 VI  |      poštenu slamnatu strhu, i plug i branu, par voličev, nekaj
763 VI  |            trsja za domače potrebe, i vrh vsega toga še dvoje
764 VI  |        pridna delavna gospodinja! – I tudi to mi je bog dal v
765 VI  |      pogovarjali, jih blagoslovili, i nazadnje, na njih prošnje
766 VI  |         dolgo težavno pot krajšala, i kakor po lastavičnih peruticah
767 VI  |          poljubita, stvarnika nebes i zemlje slaveč i hvaleč,
768 VI  |     stvarnika nebes i zemlje slaveč i hvaleč, ga jih je jegova
769 VI  |             prepir med grofom Urhom i starejšem Sibinjaniču. Vsled
770 VI  |           vês ranjen na tla zgrudi, i tako pod meči nevsmiljenih
771 VI  |            podedoval jegove zaklade i slavu celjskoga imena. V
772 VI  |           nevidljive roke su pulili i trgali na gradu, da je izgledalo,
773 VI  |     prostranem dvorišču orje, sanje i žanje, i po nekdašnih orožnjicah
774 VI  |       dvorišču orje, sanje i žanje, i po nekdašnih orožnjicah
775 VI  |             božja v svojom tepenju! I gorje mu ki ga vdari! – ~
776 VI  |            mu ki ga vdari! – ~Janez i Marjetica priromata ravno
777 VI  |           nedelju v Teharju. Češnje i trombentice i zgončeki su
778 VI  |       Teharju. Češnje i trombentice i zgončeki su naj lepše cveteli
779 VI  |       zgončeki su naj lepše cveteli i prve lastavice po zraku
780 VI  |            sončili, ko se jim Janez i Marjetica pribljižata. ~
781 VI  |           na prsi stiskaju celujeju i blagoslivljaju. – Po vasi
782 VI  |              da sta Mlinarjev Janez i Pengarjeva Marjetica nazaj
783 VI  |             viditi, ko sta se Janez i Šimekov Tona, ta dva neločivna
784 VI  |               Srečna sta bila Janez i Marjetica v zakonskom stanu,
785 VI  |        gospodarila, pobožno živela, i vidno je vladal blagoslov
786 VI  |          božji nad njima. – Množilo i naraščalo se jima je premoženje
787 VI  |        obračala v puhlo napihovanje i štimanje pred svetom! Bila
788 VI  |        svetom! Bila sta tolažitelja i podporitelja siromašnih
789 VI  |         milosrčno nasitila, oblekla i nadarila. Zato jih je pa
790 VI  |            tudi cela vas spoštovala i ljubila. Nobeden jima ni
791 VI  |            Beligradom, od suženstva i rešenja. I tako se je ta
792 VI  |             od suženstva i rešenja. I tako se je ta pripovest