Part

 1 Pred|       gosp. strica, bi to delce gotovo še v rokopisu ležalo. Hvala
 2 I   |        nič! Ognišče moje je uže gotovo! Da! Sám Mlinarjev Janez
 3 I   |     Martnačka do doma spremiti. Gotovo su morali Pengarjev svoje
 4 I   |        ni prav, no od sihmal bo gotovo drugač, otročjih nog si
 5 I   |       uže v kiticu djala, bi ju gotovo slobodno proč vrgla. Pa
 6 I   |   pridnih deklin v naši vasi, i gotovo ti ne bo nobena odrekla,
 7 I   |         bilo moje ognišče skoro gotovo. – Le pojte, le pojte –
 8 I   |         da smo teharski fantje. Gotovo se uže sdaj umiva za jutršnji
 9 II  |   roparji, ponočni potepuhi, ki gotovo niste v dobrem namenu tukaj
10 II  |       eni sapi začne psovati, i gotovo bi bil še več psovk jim
11 II  |    večim zločinjenjem! Onda Vas gotovo ne bo več štitilo ne Vaše
12 III |          Prej al poznej, enkrat gotovo, sámo da se lepa prilika
13 III | ogledvačev i posluhačev Te bodu gotovo najdle. I to skoro, dok
14 III |          ter se v red postavi. "Gotovo su opet kakšni "lačenbergari"
15 III |       tam papežu tožil, i da se gotovo teh zadev papeževo poalaničtvo
16 IV  |        i lesičji od lesjaka, bo gotovo med tem dvem zadregam, manjšu
17 IV  |        da se hočeju pri volitvi gotovo opet skup snajti. Sámo Mlinarjev
18 IV  | spoznala, kar nezaljubljeno oko gotovo nebi bilo tako hitro zapazilo. ~"
19 IV  |       uže takaj postopaš? Ti si gotovo slabe sanje nocoj sanjal! ~"
20 IV  |  grjačoj jima preteti. Skoro za gotovo je bil sprepričan, da je
21 IV  |  pogleda. Berač oči pobesi i za gotovo je bil Janez sprepričan,
22 IV  |   tovaršem obrne – "da ga tukaj gotovo najdemo. Zdravo Janez! Ti
23 IV  | dvorkinja prilizljivo potrdi – "gotovo ne bo ušel! Smo uže druge
24 V   |       uže davno mrtvoga menil i gotovo mu ni več na misel prišlo,
25 V   |        I prej ko slej, – enkrat gotovo Te bo jegova roka na skrivnem
26 V   |  razdruživa, veruj mi naji bode gotovo opet ugodna sdružila, ako" – ~"
27 V   |       janičarji, drugač bi bilo gotovo po njem bilo! "Nazaj!" –
28 VI  |  okrepiš; zakaj na morju bi bil gotovo v svoji omedlevci bez zdravničke
29 VI  |   zahvuljujem!" ~"Ve dva morata gotovo od ene matere biti, ki tako