Part

 1 I | odstavku za težaki koračiju sám Pengarjev oče. Vidilo se jim je, da
 2 I |       Ti še vzad zaosatala – ji Pengarjev odgovore – mislil sàm, da
 3 I |        svojem edinem detetu!" – Pengarjev malo prestaneju, kakor da
 4 I |      Lemeževem prelazu nasprot. Pengarjev, ju opazaje, omolkneju.
 5 I |        sàm blizo osamdesetih." ~Pengarjev su uže nejevoljno čakali,
 6 I |              Dobro, dobro, – ji Pengarjev reč presečeju dozvolim,
 7 I |        klepetala, da ne bi bili Pengarjev oče se tako rekoč, siloj
 8 I |      spremiti. Gotovo su morali Pengarjev svoje uzroke imeti, da su
 9 I |        pak nek je?" – radovedno Pengarjev vprašaju. ~"Samo to bi Vas
10 I |         noč ~"Bog s Vama!" – ji Pengarjev odvratiju. ~"Bog!" – se
11 I |       hotla zadnu besedu imeti. Pengarjev se na levo, Martnačka i
12 I |         uže ogleda, je li su še Pengarjev kje viditi, i ko jih zagleda
13 I |         na desno razdelé i eto! Pengarjev oče s Martnački se vzad
14 I |      celó v takšnih zadevah. Al Pengarjev mu podatu desnicu uže na
15 I |       hoče, da se zagovarja, al Pengarjev, jegovu raztrešenost opazaje,
16 I |    strani nobene zapreke ne bo. Pengarjev sdaj celo društvo na večerju
17 II|      jih za blagoslov prosivši. Pengarjev položiju obe roke na njih "
18 II|     črnem talaru med podvojami. Pengarjev su bili zelo pobožni, zato
19 II|        si koga ž njega sbiralo. Pengarjev su si v veliko čast i zaslugu
20 II|  pripraviti! Kaj ne?" – se sdaj Pengarjev proti menihu obrneju – "
21 IV|        noč!" ~"Lahko noč" – jim Pengarjev odzdraviju. Marjetica do
22 IV|    slajšem ljubkovanju zazoveju Pengarjev, ki su se med durmi prikazali,
23 IV| skrivajno celu volitev gledala. Pengarjev su se bali ju van pustiti,
24 V |       brž, ko ste Vi odišli, na Pengarjev spašnik letel, skrivaj tole
25 VI|    rekši prazenski obraz imela. Pengarjev su se ravno na klopi spred