Part

 1 I  |    malo vplašilo, vzemirilo, no akoravno sámo za trenutek
 2 I  |    več vedrice kakor nekada. No saj veste, da uže moram
 3 I  |       Zato ji v reč sežeju, "no" – su djali – "povej v kratkem
 4 I  |     si ne upam prav reči."  "No, kaj pa, le hitro reči,
 5 I  |  rečeh, ki sem ne spaduju." ~No zares, starka bi bila celu
 6 I  |     žal-besedice ne očitali, no to tudi ni bilo treba; vedno
 7 I  |      od moje strani ni prav, no od sihmal bo gotovo drugač,
 8 I  | kakor stari meh v kovačnici! No vendar su stari ljudi pripovedvali,
 9 I  |   sám lastnimi usti povedal. No to je vendar zadosti, da
10 I  |    pove, kar le na srcu ima; no za kaj ne bi saj sam ga
11 I  |      Pengarjeva Marjetica––! No, kako to ne bi res bilo –
12 I  |      zavidljivo posmehljaje, no malo da nisu pričeli zabavljati,
13 I  |      nekoga očakuje al išče. No zares, ko zagleda staru
14 I  |      bodu fantje slovenski – no tom imenom se mi ponašamo –
15 II | stojim zunaj Vašega društva. No na me morda ne bodete slutili,
16 II |  kamenje v torbu nabirala! – No kaj se je treba bati!" –
17 II |        Koj si poravnam kosu, no iz črtala sulcu skujem;
18 III|        Zakaj nek v mojih?" ~"No, hahaha! kaj hočete za fratra
19 IV | priličil; – i da je hlapec – no saj ga poznaš pokveku, Martineta, –
20 IV |      pazila, kam je zletela. No akoravno su mi oči uže oslabele
21 V  |     dobru volju pripravil. ~"No! pa pojdi s nam kjer si
22 V  |      prsi grdo razmesarjene, no da ga je le zguba tolike
23 VI |       Al enu sámu besedu." ~"No kako se glasi ta beseda?" ~"
24 VI |    popoldan veselo kadili, – no saj su danas povsod kaj
25 VI |   bilo. Martnačka je kuhala. No akoravna je revna starka