Part

 1 I  |  nenadoma vpraša Šimekov Toma, jegovi naj bolji prijatelj – "kaj
 2 I  |       ne zapazaje, da su drugi jegovi tovarši uže odišli. Čez
 3 II | prehodi da ga dovoljno štitita jegovi sveti stan i navadna meniška
 4 II |        vdati, da se mu preišče jegovi život do tankoga zastran
 5 II |           Izvohali su ju naime jegovi ogleduhi, i grofu povedali
 6 II |      se mu tudi uže zabliska v jegovi desni široki nož. "Daj dalje!
 7 II |     strašno v mesečini zasveti jegovi široki nož. "S kteri se
 8 II |      je prestregel. Počasih mu jegovi dolgi meč spod kute potegne,
 9 II | zastonj branil i zoperstavljal jegovi jakosti, roki za hrbtom
10 II |        je is sred gojzda odmel jegovi krik. ~"Kam?" – porugljivo
11 III|       Urhovo srce je pri vsaki jegovi besedi še bol kamenelo.
12 III|        se na njo nasloni. Celi jegovi krepki život, vsa jegova
13 IV |   trenutku ji pride grof Urh i jegovi ogleduh na misel – prestrašena
14 V  |        naj bi bog milosten bil jegovi duši; spovedati ga ne bote
15 V  |       bogatsva pritržil. Ko je jegovi sin še mali dečec bil, se
16 V  |     celó nič vedil, da je tudi jegovi oče tu v ječi. Duhoven mu
17 V  |        al kak drug velikaš, su jegovi podložni odvezani vse pokornosti,
18 V  |      Janez mu nazadnje še celo jegovi meč nazaj dá ter ga do dvoriščnih
19 V  |      pozabi. Tudi ja ne zaupam jegovi današnji skrčenosti! Le
20 V  |     dozdevalo, da je poglaviti jegovi namen bil, se najprej Tvojih
21 V  |   dvozvednem banderu. Kamor mu jegovi dolgi meč doseže je smrt;
22 V  |     razbije, da se daleč okrog jegovi možgani razškropé. Udaril
23 VI |        Da, da! Tudi Ti si sdaj jegovi sužen s menoj vred! Al hvali
24 VI |       Rad, rad, prav rad hočem jegovi sužen biti, sámo da še enkrat
25 VI |      Grof je sramotno poginul, jegovi rod je š njim vsahnul za