Part

 1 Pred| dotično mesto v Gradec, al vse zastonj, odgovora še sdaj čakam. ~
 2 II  |       žarjavice od poldana, al zastonj, vse je užo bilo mrtvo.
 3 II  |       se jim hoče omaknuti, al zastonj, psi su ju obkolili i na
 4 II  |       te paziti hočem. – ~"Vse zastonj" – začneju dalje pripovedvati – "
 5 II  |      dalje pripovedvati – "vse zastonj su bile Zagorčeve prošnje,
 6 II  |        bile Zagorčeve prošnje, zastonj vse grenke solze, ki su
 7 II  |       čez sivu bradu kapljale, zastonj jegova darila, zastonj vse
 8 II  |         zastonj jegova darila, zastonj vse jegove po nudbe. – "
 9 II  |      odveže, i grofu, ki se je zastonj branil i zoperstavljal jegovi
10 III | včinjene sramote, da saj čisto zastonj ne bo došlo vplemenitenje.
11 III |      Kaj nek! misliš da sàm ja zastonj svoje sluge zazval! – Primite" –
12 III |        vse zaklinjanje je bilo zastonj! Vsi zagovori poslančevi,
13 III |    toga sporočila, vse je bilo zastonj! Urhovo srce je pri vsaki
14 IV  |       enkrat v glavo vbije, je zastonj da bi jenjal. I akoravno
15 V   |      Janez svoje besede al vse zastonj – človečka podoba se še
16 V   | pregovarjanje Janezevo je bilo zastonj! Fantje su ga prerado imeli. ~"
17 V   |  nepremakljivi kakor zid. Nisu zastonj slovenske krvi!" Kaj se
18 VI  |      svojega načelnika! Al vse zastonj! – Vedno nove i vedno veče
19 VI  | Beligrad pada rešiti, – al vse zastonj! Krstjani su stali nepremakljivo
20 VI  |      kakor žive skale, v ktere zastonj vdaraju morski valovi. Zgubila
21 VI  |   bojišču od zore do mraka; al zastonj je bilo vse jihovo iskanje!
22 VI  |        zmed njimi zagledal; al zastonj – jega ni bilo zmed njimi!
23 VI  |        eden drugoga tešila! Al zastonj! –Človek, ki le to vidi,
24 VI  |        v Algiru vsužnjenih, ki zastonj zdihujeju po rešenju iz