Part

 1 II |   društvu zakrohoče – "i grof Urh je moj gospodar, moj mogočni
 2 II |  poveš, v kterem namenu Te je Urh v to hišu v meniha spreoblečenoga
 3 II |     luč naj ji sveti, Celjski Urh je jejni morivec! – Izvohali
 4 II | jedrne srnice!" – je nek grof Urh djal peklenskim posmehljajem – "
 5 II |         Tako ga nasili. ~Grof Urh, kteri je Janezu v pest
 6 II |       Zavpije grof. – "Ja sàm Urh, celjski grof, strah carjev
 7 III|    stalo solnce od lune. Grof Urh je zraven slonel. Da bi
 8 III|     sdaj spred menoj stojite, Urh grof celjski, na kteroga
 9 III|   sprepričati, da sàm ja grof Urh, Te bi moral dati za oni
10 III|       odženeju, med tem ko se Urh porugljivo smehari tem prizoru. "
11 III|      ogleduše sposebnosti, pa Urh mahne rokoj i ogleduh, dobro
12 IV |      vem kaj bi storil, da mi Urh Marjeticu otme –––. Vidiš,
13 IV |        mu Tone odvrati, – "to Urh ne bo nikada storil. Bal
14 IV |    tem trenutku ji pride grof Urh i jegovi ogleduh na misel –
15 IV |      povelničtva v vojski! – ~Urh, grof celjski, ortenburžki,
16 IV |     naši slavni gospodar grof Urh, se oborožjati za domovinu,
17 V  |   izobčivno pismo nosit. Grof Urh ga dá v svojem srdu i puhli
18 V  |     Djali ste, da Vas je grof Urh po nedolžnem v ječu pahnul;
19 V  |     kdo da je. Joj! kaj vidi! Urh je s celi četi beričev grad
20 V  |      v dvorišče vsuje.  "Grof Urh!" – sdaj Janez zavpije – "
21 V  |      spred poslanca – celjski Urh, ki do sdaj ni pred oltarjem,
22 V  |    izdá! Kako bi pa tudi graf Urh tako mogočen bil, da ne
23 VI |    kakšnu smrt je storil grof Urh. Šel je tudi on na Ogersku