Part

501 IV  |             le pri Pengarju i pogosto se je ozirjal na pengarjevo
502 IV  |             temnu pod proti Celju. Ni se čulo čvrstoglasno ukanje
503 IV  |            Vse je mogel povedati, kar se je kaj v šatoru govorilo
504 IV  |             su imeli, v kakem redu su se nanašale, kdo je stregel
505 IV  |            dremavec pregnal. Nazadnje se vendarle razideju vsaki
506 IV  |        ogleduha, v svinjaku zaprtoga, se pa ni nobeden spomnil. Ko
507 IV  |             štitu okol nosili. V grad se vrativši je grofu vse povedal
508 V   |        življenje. Tudi novi načelnik, se je pripravljal v les iti,
509 V   |               gojzd ali pa na stražu. Se oboroživši hiti pod lipo,
510 V   |               jeze i sramote. Za mizu se vsede i pismo piše grofu
511 V   |               jetnike." – Vikši berič se je tako prestrašil nad tem
512 V   |           grofovi beriči! Nikada! Ako se svi teharski fantje do zadnjega
513 V   |             do zadnjega vberičiju, ja se ne bom!" ~"Tudi ja ne!"
514 V   |               v nos vdari. Morala sta se omaknuti, drugač bi ju bila
515 V   |            Šele čez nekoliko časa, ko se je bil smrad razkadil, stopi
516 V   |             najde človečku podobu, ki se le je toliko sem ter tje
517 V   |         toliko sem ter tje mezila, da se je vidilo da še ni popolnoma
518 V   |         zakrivil?" Al človečka podoba se še zmenila ni, ne za njega,
519 V   |             zastonj – človečka podoba se še zmiraj enakomerno po
520 V   |              su mu vrč s vinom, da bi se malo okrepčal. Prevelika
521 V   |        vkusivši začne na celem životu se tresti. Vse svoje moči napenja,
522 V   |              Ti, moj sin tukaj, morda se na Te opiram! – Morda su
523 V   |           umel jejnoga napisa. Vidilo se je, da starčeku hladni zrak
524 V   |              da je imel lepši priliku se jegovoga posestva polastiti.
525 V   |              ni bil ta pravi, nobeden se ni dal v ključavnici sukati,
526 V   |          ključavnici sukati, i vendar se je skoz ključavnicu vidilo,
527 V   |           radovedne storila. Nazadnje se oba naenkrat v vrata opreta,
528 V   |             umevno! Po še lepi obleki se pa je koj poznalo, da je
529 V   |            svoji vesti ničesa, dok da se ne bode zvesto spolnovanje
530 V   |              mi odtiraš skušnjave, ki se mojih domišlij lotiti hočeju!"
531 V   |          živoga pokapanoga!" – Odahne se, kjer ga je govorjenje zelo
532 V   |               kakšno ime rekel, da bi se vedlo od kod da je i kdo
533 V   |            čas ni imel merila, kterim se slobodno življenje miri, –
534 V   |              noč, grozna noč!" – Malo se spočivše, opet nadaljuje: "
535 V   |           zelo imenitnoga rodú, kteri se je med najstareje benečansko
536 V   |         jegovi sin še mali dečec bil, se je prigodilo, da se je ta
537 V   |              bil, se je prigodilo, da se je ta trgovec s mnogim blagom
538 V   |           vožnju pripravne, vse blago se je le po tovorih prenašalo. ~
539 V   |        tovorih prenašalo. ~Počasih su se pomikali tržaški tovorniki
540 V   |               al za vječenoga trgovca se ni nobeden več pobrinul.
541 V   |              vsaki dan skoz okence ki se je na ječnih vratah odpiralo,
542 V   |         slabeje prihajalo. Skrbni sin se mu ni ganul od postelje.
543 V   |               sin, s bogom! Še enkrat se Ti zahvaljujem, da si me
544 V   |                bodi bogaboječ i ne bo se Ti treba bati mogočnih i
545 V   |            hudobij i preganjanj – boj se sámo boga! – Moli za me
546 V   |         nedolžnem v ječu pahnul; kako se je to zgodilo?" ~Duhoven
547 V   |            zato zapreti dal, da ne bi se morda po njem zvedilo, da
548 V   |             škodovati vtegnulo. ~"Kaj se pa pravi to" – ga Janez
549 V   |               sme v nobenu crkev iti, se ne sme zveličavne moči svetih
550 V   |          grofa spada!" ~"Vse!" ~V tem se zasliši močno trkanje na
551 V   |           rokoj po njih lupaje, da su se kar tresle v svojih šteklih. "
552 V   |               To mi je lepa straža" – se dere na glas – "da mojega
553 V   |             vedil, kaj da bode. Janez se pa obrne proti svoji četici
554 V   |               po vratah?" ~"Odpri!" – se srdito zvan oglasi – "drugoga
555 V   |           puhne; i cela berička drhal se krikom v dvorišče vsuje.  "
556 V   |          pomagaj i sveti Jur! ~I meči se zabliskaju, i boj se vname,
557 V   |             meči se zabliskaju, i boj se vname, i udri po beričih.
558 V   |        tridesetimi! –Kakor pečina, ki se vrh strme planine odtrga
559 V   |              seboj podira; ravno tako se zalete fantje na beričku
560 V   |              strahu peté pobereju ter se kriče: "beži grad! beži
561 V   |              samoga planilo." Fantje, se nazaj omaknivši, v krog
562 V   |             okol Janeza i grofa. Grof se je hrbtom na dvoriščino
563 V   |        dvoriščino ozidje naslanjal, i se tako Janezu branil. Janezu
564 V   |               ta dvoboj. Cele tri ure se je vrstil udarec za udarcem,
565 V   |              roka omagvati. Le branil se je še. Janez, to opazivši,
566 V   |               zato v ječu vrgli, kjer se je zvesto rešil svojega
567 V   |              naše podložnosti? – Bati se Vam ni treba nič od mene,
568 V   |          treba nič od mene, moja roka se noče na Vami omazati. Valikodušno
569 V   |              Vam pustim življenje, da se spokorite i odvezu papeževu
570 V   |               v krščansku društvu, da se hoče rad i zvest podvreči
571 V   |            tudi nikada ne bom. Res da se mu je srce skrčilo kakor
572 V   |               Al kakor sàm rekel – še se ne zanašam v njegove besede. ~
573 V   |              vzeli. Jetnike pa, ki su se hvaležno opletali okol Janezevih
574 V   |          početi v ti zadregi? Kako bi se dal, naj bolje ta klopčič
575 V   |                saj za toliko časa, da se vse to malo pozabi. Tudi
576 V   |       hljinjivosti i zvitosti. Zmiraj se mi se dozdevalo, da je poglaviti
577 V   |              i zvitosti. Zmiraj se mi se dozdevalo, da je poglaviti
578 V   |           poglaviti jegovi namen bil, se najprej Tvojih rok rešiti.
579 V   |             rok rešiti. Ja stavim, da se resnično i korenito nikada
580 V   |               je rep kosmat! – Zmiraj se bo v njem želja razodevala
581 V   |             preljubi moj, na Ogerskem se sbira velika vojska, ki
582 V   |           skoro nad Turka udariti, ki se vedno bolj po Europi širi.
583 V   |             prime za orožje, da velja se vzdignuti čez sovražnika
584 V   |           sovražnika krstjanstva; naj se vdeleži velikih odpustkov,
585 V   |        Ogerskoga, Českoga i Poljskoga se uže sbiraju v ogerskem Stolnem-belem-gradu
586 V   |             Glej lepe prilike skazati se junaka! Boljega načina se
587 V   |             se junaka! Boljega načina se kovarnomu grofu omaknuti,
588 V   |               križarski, opasi božjim se mečem i pridruži se sveti
589 V   |            božjim se mečem i pridruži se sveti vojski! Pozdravi Kapistrana
590 V   |        čestitljivoga duhovna i nehoté se mu je roka péstila, ko mu
591 V   |              danas proti ogerski meji se na pot podati. Med tem pogovarjanjem
592 V   |             pričakovali fantine, kjer se je jih zmaga nad grofovi
593 V   |                saj su vedili, da grof se ne bo prej pomiril, prej
594 V   |             opere. ~Na Janezevem čelu se je grbančila globoka zamišljenost.
595 V   |               rimskoga papeža, - - to se pravi; pregreha je, ga služiti! –
596 V   |          bežati iz svoje domovine ako se hočem grofovi roki oteti.
597 V   |           Beligrad vdariti. Ti vojski se hočem pridružiti. – Mislil
598 V   |             ne prideju bolji časi, da se opet smem povrnuti bez nevarnosti
599 V   |              vojsku! Po Tvojem odhodu se bo grof nad nam ostalim
600 V   |             Večnu luč odzgoni, fantje se prekrižaju, skočiju na nogé
601 V   |          jemati od svojih dragih, ter se oborožiti i pripravljati
602 V   |               Janezeve, joka i joka i se razjokava, da bi se jeklo
603 V   |            joka i se razjokava, da bi se jeklo moralo raztopiti v
604 V   |              ne bo grof vedil, dokler se sam ne povrati. ~Fantje
605 V   |            sam ne povrati. ~Fantje su se kmal opet pod lipi sbrali,
606 V   |              naredno za odhod. ~"Sdaj se moreva ločiti Marjetica!" –
607 V   |             Te žalostnoga tolažim, da se radujem s Teboj v radosti,
608 V   |               v železni boj! – Rožica se nikada ne obrača proti ledenem
609 V   |              života more." ~Marjetica se ni dala vtolažiti, vedno
610 V   |             rekoč: "Marjetica vtolaši se. Ne obupaj! saj to ni ločitev
611 V   |           vidili Janeza junaka slavno se povratiti. On je še mladenč,
612 V   |             težko razsoditi. Naenkrat se zdrami iz svojega žalovanja,
613 V   |          kakor da bi ju sram bilo, da se je jokala, si obriše predprtom
614 V   |             en stisek roké, – i komaj se Marjetica zave, uže sedi
615 V   |      poznatoga gospodara v sedlu. Oči se mu vžegju i hrčki razpihneju.
616 V   |              Ponosno dvigne glavu ter se od veselja kviško spenja,
617 V   |               glas! Po danu ukam kada se mi poljubi, ukam pred sovražnikom
618 V   |               v greh štejeju, ja, kar se mene tiče, ne bom ta pravi
619 V   |           ostrogami spodbode. Podkove se zabliskaju, fantje zaukaju,
620 V   |      zabliskaju, fantje zaukaju, prah se vzdigne i še dolgo, ko su
621 V   |             uže dalč za dobravi bili, se je še čulo kopitenje konj
622 V   |            opet je otihnulo, – i opet se čulo. - - Marsiktera mati,
623 V   |            ter mu ojstro ukaže: "Vrni se domu! Mlado fante še nisi
624 V   |              hočeš uže v boj! Le vrni se pa preju domá motaj i krave
625 V   |         razžaljen nasproti. – "Ako mi se brada še ni vcimila, imam
626 V   |              bez potice. Celi dan sàm se po vasi klatil, kjer se
627 V   |               se po vasi klatil, kjer se nisàm upal domu; očetove
628 V   |           upal domu; očetove leskavke se preteglo bojim! Zato sàm
629 V   |     spitanejega, kakor je sdaj. V tem se bo pa mojemu očetu tudi
630 V   |              obraniti ne morete! domu se pa ne vrnem za nobenu cenu.
631 V   |             sdaj i nikada več. ~"Vrni se, vrni!" – mu Janez odvažno
632 V   |           nimaš!" ~"Kaj pak da ne!" – se štimano odreže. – "Al ne
633 V   |             zajutrek pozoblje." ~Opet se podkove zabliskaju i brzo
634 V   |            ogerski meji. Tretje jutro se jim uže prikaže ogerski
635 V   |                 Vidite jih tamo, kjer se ona prašina vali. Poznam
636 V   |            ogersku armadu. – Sdaj nam se ni treba več skrbeti; zmaga
637 V   |          junaki. Kamor Slovenec vdari se reče da izdá! Kako bi pa
638 V   |            šator na obed povabil, ter se priljudno š njim pogovarjal
639 V   |         križarska vojska. V orožji su se vadili ter si na ta način
640 V   |        nastopala je jesen i približal se je uže težko pričakovani
641 V   |             vojsku. Tri dni poprej ko se uzdigne vojska, pošlje Sibinjanin
642 V   |             Pod turskim Beligradom su se križari vtaborili, i sicer
643 V   |          zastonj slovenske krvi!" Kaj se zgodi! Teharska četa je
644 V   |          kakor navadno, nekoga večera se opet v tabor povratila s
645 V   |       neizmernu tursku vojsku bližati se v odsadu i pomoč silno obloženem
646 V   |           vojski v njegovu deželu, da se je predrznul mu Beligrad
647 V   |              ga hudo stiska. Razsrdil se je tako nad tom, da su se
648 V   |             se je tako nad tom, da su se mu jeznomu bojda ustnice
649 V   |            bojnem redu stali. Zjutraj se privleče gosta megla od
650 V   |             sebe viditi. Okol desetih se začne šele vzdigvati. Sdaj
651 V   |            listja i trave. Čez noč su se bili na nasprotnih gričih
652 V   |         armadi saksebi delila, ki ste se srpo eno drugu mirile. Turki
653 V   |            svoji postaji, da su Turki se začeli iz svojih utaborjenih
654 V   |           Allah! Allah!" – i ravno ko se za naskok križarske vojske
655 V   |               vojske. Na svih straneh se strašen boj vname, kakoršnoga
656 V   |              pomnili nisu. Vojski ste se tako sprijele i ena v drugu
657 V   |           veličarjem visoko stal, tam se je pa polomesec svetil;
658 V   |            polomesec svetil; tukaj su se jeklene čelade i železni
659 V   |               za valom zmiraj silneje se naprej vali, i kada na nasprotni
660 V   |              na nasprotni val doleti, se visoko spné, čez njega plane
661 V   |            mahne turban odleti, kamor se obrne, se ga plaho turski
662 V   |               odleti, kamor se obrne, se ga plaho turski janičarje
663 V   |         zmiraj bolj na široko, i kmal se je bila cela teharska četa
664 V   |         nobeden prej ne jenja, dok da se nista oba eden drugoga snedla;
665 V   |             eden drugoga snedla; tako se ni vojska vojski vdala,
666 V   |             vdala, nobena ni za peden se omaknula. Na obeh straneh
667 V   |              odleti – al pri ti priči se mu meč v roki zlomi – –
668 V   |               iz roke zdrkne, v sedlu se zgrudi, omotica ga napade
669 V   |           omotica ga napade i na levo se zvrne iz zelenka. Neki turski
670 V   |            sekira čepinju razbije, da se daleč okrog jegovi možgani
671 V   |               Miha svojoj drevačoj ki se je vedno tik svojega načelnika
672 V   |           imenitni Arabčan branivšega se deseterimi janičarji, drugač
673 V   |           Janičarje odjenjaju. "Podaj se nam dobrovoljno, saj vidiš,
674 V   |         pomoči. Smrt Ti je gotova ako se nam še nadalje drzno zoperstavljaš!" ~"
675 V   |               zoperstavljaš!" ~"Podam se" – nasproti ponosno Voglarjev – "
676 V   |              Arabčan pohvali. – "Jako se mi dopadeš, krstjanski junak!
677 V   |          svoju obleku obleče. ~Janezu se je pod ovezami kmal kri
678 V   |           dihati, i čez nekoliko časa se opet zavé. Plašno se ogleda
679 V   |             časa se opet zavé. Plašno se ogleda kje da je, i ko vidi,
680 V   |          prejšnu medlevcu pade. Zdelo se mu je naime, da v Voglarjevem
681 VI  |              četa vidši svoje bandero se trikrat v zraku zasukati
682 VI  |           pričakovali Turkov; al kako se začudiju, ko zjutraj tursko
683 VI  |      nasprotnikom svojim. Prvokrat su se morale nepremagljive čete
684 VI  |             ne sedú ne tirú. Žalostni se vrneju na večer nazaj v
685 VI  |              vedil. Opet sprebudivši, se najde v lepi prostrani izbi
686 VI  |            snažni postelji. Dozdevalo se mu je, da le sanjal, da
687 VI  |          sanjal, da je v boju bil, da se je ranjen iz svojega zelenka
688 VI  |         Pogleda svoje oveze od kterih se mu je po njegovem mnenju
689 VI  |              jih i pregleduje, i opet se ne svesti al sanja al budi,
690 VI  |               postelji, da vidi je li se je morebit iz svojega nesvestja
691 VI  |             ga debelo pogleda, i opet se mu je dozdevalo da je tudi
692 VI  |              svetcu!" – reče – "da si se enkrat sprebudil iz Tvoje
693 VI  |               v Ištambol prenesti. Ti se ve da od vsega toga nič
694 VI  |             žalostnoga kakor jega, ko se je moral od Tebe ločiti,
695 VI  |           Janez dalje pohlepno vpraša se v postelji vzdignivši. ~"
696 VI  |               da popolnoma ozdraviš i se okrepiš; zakaj na morju
697 VI  |               sámu besedu." ~"No kako se glasi ta beseda?" ~"Moral
698 VI  |               uže rekel, kak hitro da se Ti rane popolnoma zaceliju,
699 VI  |              mesec dana trebuješ, dok se Ti opet poprejšnje moči
700 VI  |              to vendar nemogoče, kjer se še naša baka ni iz Algira
701 VI  |        spoznal. Šele v turskom šatoru se mu je bila mrena z očeh
702 VI  |            Janezeve občutke, v kterih se mu je srce topilo, ko se
703 VI  |              se mu je srce topilo, ko se je dan na dan barka bolj
704 VI  |        afrikanskim bregovam i celó ko se jim prikaže beli Algir s
705 VI  |              bilo zmed njimi! Tolažil se je s stim, da je po vsi
706 VI  |       akoravno mu ni nobeden veleval, se prime veselo izkladanja,
707 VI  |         veselo izkladanja, sámo da bi se prej zgotovilo, da bi skoro
708 VI  |              Janeza motril, tudi jemu se je moral dopasti. Nemirno
709 VI  |          nemirje krotil. ~"Kaj ne, da se Vam dopada!" – reče Arabčan
710 VI  |               Le poglejte ga! Človeku se srce v prsih poigra viditi
711 VI  |          Kratko Turk odvrati. Arabčan se nasmeji. "Ta nima nobene
712 VI  |               še s tim hočete!" ~Turk se ne da odpraviti ter zmiraj
713 VI  |               njega obeča, al Arabčan se še ne zmeni za kupčiju.
714 VI  |            naj veču cenu, po kteri su se tačas naj lepši izbrani
715 VI  |             je hotel prestrašiti, ter se ga znebiti, kjer je ta cena
716 VI  |          rečenih deset jezer. Arabčan se toga ni nadjal, pogleda
717 VI  |             cel sužen ne tehta!" ~"Vi se morda ne bote šalili s menoj,?
718 VI  |            besede velikodušna zrekši, se obrne i odide. ~Janez je
719 VI  |              boje mavrice božje, kada se oblak razkadi! Bog ve na
720 VI  |             Marjetice, da bi vzajemno se eden drugoga tešila! Al
721 VI  |         obsežku jegovoga razuma leži; se vsčasih slepo do gotovoga
722 VI  |             nima ne uma ne razuma, ki se le smeji, kada spod njnemi
723 VI  |      mravlinci pod poteptom igraječih se detičev. Tako je tudi Janez
724 VI  |        krstjanskih sužnjev na nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi
725 VI  |            duši i polomljen na telesu se zgrudi v podkrovju v temnom
726 VI  |          nastopaju po čelu. – O mraku se priškrepčiju mački iz morskoga
727 VI  |          mački iz morskoga dna, jadra se razpneju, vesla vdariju,
728 VI  |               i odrine od kraja. Tiho se promota iz brodostaje i
729 VI  |             vse sužnje na krov. Janez se še zmenil ni za to pozvanje,
730 VI  |               ni sam nazaj ostal, ter se Janezu približa. Janez ga
731 VI  |               molitvice zadobljen. Ta se bljizo njega ostavi, roké
732 VI  |               živeti, daj, zagreznima se v morje!" Janez to čuvši,
733 VI  |              plane kviško pripravljen se koj v morje zagrezniti. "
734 VI  |        drugoga objame. Sámo čutiti bi se dali občutki ljubezno okloplenih,
735 VI  |              naji zasačiju!" Čvrsteje se sprimeta, i le trenutek
736 VI  |            bila. – Pol uže v naskoku, se čutita od vzad za rami prijeta.
737 VI  |         gromoviti glas zaukaže. Janez se ozre, i glej papežev poslanec,
738 VI  |               ter mu s solzami v očeh se zahvaljivali za odkupljenje
739 VI  |         odkupljenje iz suženstva. Vse se je zahvalnosti razjokavalo! ~
740 VI  |           trpljenja i tepenja, i srce se mu je do njih rešitve tako
741 VI  |      krstjanske narode razpisati, naj se darovi sabiraju v namen
742 VI  |            krstjanska ljubezen i kmal se je bilo od vsih narodov
743 VI  |              Algir poslati. Pripetilo se je, da v svojega sporočnika
744 VI  |           papeževi naklep zvedli, ter se zakleli, da ne bo nobeden
745 VI  |            turske boje na jadrilo ter se obnaša, kakor pravi Turk.
746 VI  |            zbrisal. Od vsih strani su se nu sužnji na prodaj ponujali,
747 VI  |              sposobnosti sužnja, i da se tudi zavolj cene zelo ne
748 VI  |          poleg brodostaje sèm ter tje se sprehajal, kar ga neki zakrik
749 VI  |               Janezevo zaukanje. Urno se poda prot oni strani, od
750 VI  |              i prijatlje; posebno sta se pa rada spominjala Pengerjevih,
751 VI  |       solzenimi očmi djala – "oj kako se bodu razveselili uče, me
752 VI  |             objokujeju i obžaljujeju! Se ve da sàm se zelo nad njimi
753 VI  |             obžaljujeju! Se ve da sàm se zelo nad njimi zagrešila! –
754 VI  |             hočem to pregrehu kolikor se mi bo dalo skoz detinsku
755 VI  |            tje proti Rimu. Tretji dan se jim uže prikaže v daleki
756 VI  |             prevzvišenih misel, da bi se bi sámo le enoga cekina
757 VI  |            papežev sporočnik vidi, da se Janez nikak ne dá spregovoriti,
758 VI  |              predstavil. Priljudno su se sveti oče š njima pogovarjali,
759 VI  |           tudi – poročili. ~Težko sta se ločila iz Rima. Uzajemna
760 VI  |              bili otepeni. Na bojišču se je pripetilo, da se vname
761 VI  |           bojišču se je pripetilo, da se vname hud prepir med grofom
762 VI  |          srpoga prepiranja je bil, da se prepiravca tako vžgeta,
763 VI  |           tako vžgeta, da golimi meči se vzajemno napadeta. Grof
764 VI  |               vzajemno napadeta. Grof se je bil hrabro branil. Al
765 VI  |               Celjana čez vse črtela, se grof kmal vês ranjen na
766 VI  |     sovražnikov konec vzame. ~Natanko se je sdaj vse izpolnilo, kar
767 VI  |             plavale. Vaščanska mladež se je pirhami po trati igrali.
768 VI  |             trati igrali. Dimnjaki su se še popoldan veselo kadili, –
769 VI  |             obraz imela. Pengarjev su se ravno na klopi spred hiši
770 VI  |          klopi spred hiši sončili, ko se jim Janez i Marjetica pribljižata. ~
771 VI  |             blagoslivljaju. – Po vasi se je bilo naenkrat razznalo,
772 VI  |             ni hotel verjeti, prej ko se ni sám lastnimi očmi sprepričal.
773 VI  |             očmi sprepričal. Cela vas se je bila sbrala pri Pengarjevih.
774 VI  |             je pa bilo viditi, ko sta se Janez i Šimekov Tona, ta
775 VI  |             jezik nima izrazev, da bi se š njim zadostno dalo to
776 VI  |               slovenski običaj je, da se vsaka količkaj važneja zgodba
777 VI  |          njima. – Množilo i naraščalo se jima je premoženje od dana
778 VI  |           suženstva i rešenja. I tako se je ta pripovest od deda