Part

  1 Pred|                          Predgovor.~V povabilu na naročbu toga
  2 Pred|           zmožnosti spisal. To sdaj v predgovoru še enkrat ponovim,
  3 Pred|         kteri se dan današnji sploh v slovenskih knjigah rabi;
  4 Pred|      knjigah rabi; ampak, da sàm se v slovstvenih odlikah, i sèm
  5 Pred|         odlikah, i sèm ter tje tudi v poedinih izrazih hrvatsko-srbskomu
  6 Pred|             na čim spotikal, naj se v naših časopisih zoper mene
  7 Pred|       vplemenitivno pismo brž ko ne v gračkom arhivu (Joaneumu)
  8 Pred|         landtafeladelig." Pisal sàm v ti zadevi po dvapo trikrat
  9 Pred|            trikrat na dotično mesto v Gradec, al vse zastonj,
 10 Pred|            nekoliko anakronizmov je v delcu, al ti vendar nisu
 11 Pred|   dozvoljeno izreči nokoliko besedi v zahvalnost mojemu stricu
 12 Pred|          Ivanu Kočevar-u, farmeštru v Št. Vidu pri Ponkvi na Štajarskem,
 13 Pred|         zares obilodarno podvpirali v tom mojem književnom podvzetju.
 14 Pred|       strica, bi to delce gotovo še v rokopisu ležalo. Hvala jim
 15 Pred|           hvala! Bili su mi Mecén! ~V Zagrebu mesca maja 1859. ~
 16 I   |          križ na stolpu svetoanskem v teharski fari, kake majhne
 17 I   |       pevaje bližala teharski vasi. V primernem odstavku za težaki
 18 I   |            su tako zamišljeni, sámi v sebe tako zadubljeni. Klobuk
 19 I   |      deklina izza kolovoza za njim. V desnoj roki je imela lesketeči
 20 I   |             je imela lesketeči srp, v levoj je pa motiko čez ramu
 21 I   |            obrazu. Dve debele kiti, v kterima su bili rudeči i
 22 I   |             prosto čez rami visele. V celem njenem bitju je tako
 23 I   |             predrznul ji pregloboko v nji pogledati. Delavno je
 24 I   |         ravno danas to neobičnu moč v Vaše drugač uže oslabele
 25 I   |            i kmal se bezumno za tem v beg poda, ne da bi prevdarjal
 26 I   |        svoje naloge, da si celi dan v vročini kuruzu okopavala,
 27 I   |           al mi ne tiči prav fletno v nedarcu! Zraven sàm pa djala
 28 I   |       nikada znajdli, kako se gleda v srce drugomu; nikada, kako
 29 I   |              nikada, kako mu viditi v možganah jegove misli, jegove
 30 I   |             Zato še enkrat, ne malo v ostrejem naglasu ponoviju
 31 I   |      besedah jima stopi, kakor volk v basni, soseda Martnačka
 32 I   |            eno besedo, vse imam uže v redu, samo vode še nimam.
 33 I   |             je domu mudilo. Zato ji v reč sežeju, "no" – su djali – "
 34 I   |             no" – su djali – "povej v kratkem zakaj si se k nam
 35 I   |            reče, kolikor je kuharic v naših Teharjah, da je na
 36 I   |          misliju, da su se s kuhačo v roki narodila. – Samo da
 37 I   |          uru, i morebit še več tako v enu mer klepetala, da ne
 38 I   |           tako rekoč, siloj vsilili v njeni govor. Dozvolili su
 39 I   |       pokregaju "To mi zares ne gre v glavu, kako da si Ti danes
 40 I   |           jim je bila ko verno dete v vsem pokorna i vbogljiva. ~
 41 I   |         svitek vrh nje, zapikne srp v prelast, ter si pas odpaše. ~"
 42 I   |             ustmi, kakor dva prtiča v mlatvi pred podom. Kada
 43 I   |         napihavale, kakor stari meh v kovačnici! No vendar su
 44 I   |            je zmiraj vse, kar se je v vasi godilo, akoravno ni
 45 I   |           akoravno ni razvadu imela v vasi od hiše do hiše, od
 46 I   |        večem rekel, da je coprnica. V svojih mladih letih je služila
 47 I   |            naklučju je pozneje celo v celjskem gornjem gradu za
 48 I   |            še grof Erman II. Živel. V ti službi se je kuharije
 49 I   |            ni nič imela, večidel je v kakšni oferiji sedela, ljudi
 50 I   |      deteljce; da ne bi ju bila uže v kiticu djala, bi ju gotovo
 51 I   |      Martnačka, povejte!" Marjetice v starku sili. "Veš Marjetca,
 52 I   |         vesel i zgovoren, zmiraj le v drštvu fantovskem; od nekoliko
 53 I   |               ji nedadoma Marjetica v besedu seže." ~"Ravno temi
 54 I   |            i tako bo s časom še vse v nemar šlo. Tebi je treba
 55 I   |           poštenih i pridnih deklin v naši vasi, i gotovo ti ne
 56 I   |          Tiho me je poslušal i očmi v tla gledal. – Ja ti bi pa
 57 I   |     odredjenem kraju rante i prekle v ledinu, kakor da bi hteli
 58 I   |          visokoga kakor mladi hrast v dubravi, kteroga bi brodar
 59 I   |             kaj izvrstno krasili! – V njegovem obrazu se mu je
 60 I   |          gleda iz svoje strme skale v dolinu doli, je li ne bi
 61 I   |           mu nek ni bilo para najti v devet deželah ne, ne v slovenski
 62 I   |        najti v devet deželah ne, ne v slovenski marki, ne pod
 63 I   |       nehote zdihne, se zamisli ter v enu mer i tla strmi. "Danas" –
 64 I   |           al spremenilo se je nekaj v njegovem notrajnem. Kaj
 65 I   |          kladivcem zdrobljene opeke v možnar nabijaje – "ko sàm
 66 I   |          sploh gospodarenje." ~Sdaj v stolpu zatrijanči k večernicami,
 67 I   |           spod pashi eden za drugom v crkev zgineju. Tudi ljudstvo
 68 I   |        vedricu vode donesla, ter ju v posamesne lončice nalivala.
 69 I   |          okorno, kar drugač ni bilo v njegovem ponašanju, se k
 70 I   |            Ti tovarši k večernicami v crkev odišli, sámo Ti si
 71 I   |           tudi spremilo se je mnogo v mojem notrajnem, to sám
 72 I   |        tolaži, mu ljubopitno i milo v oči gledaje – "ni mogoče,
 73 I   |            ako Ti ne morem morda še v pomoč biti." ~"Ako mi kdo
 74 I   |           bez ovinkov. Ako je zares v moji zmožnosti, Ti čem pomoči." ~"
 75 I   |        zmožnosti, Ti čem pomoči." ~"V Tvoji celi zmožnosti je." ~"
 76 I   |          dalje, sámo reči, kaj imam v Tvoju pomoč storiti i storila
 77 I   |             roko, stopi š njoj malo v stran za lipovje, "Marjetica" –
 78 I   |          morebit zdravila ne najdem v tom razodetju, upam s tem
 79 I   |            pridobiti. Ja Te ljubim! V teh treh besedah je vse
 80 I   |           kažeju bolečine, ki se mi v Tvoji bližini naenkrat spremené
 81 I   |           bližini naenkrat spremené v sladkosti. I kakor mi je
 82 I   |          imeti, to sàm si uže danas v jutro, ko sàm Te s očetom
 83 I   |   nesrečnejega. Strašneje je živeti v ti morivni nevednosti, kakor
 84 I   |            ju goreče k sebi stisne. V tom trenutku začne polna
 85 I   |         levoj prestrašenu Marjeticu v objemaju držaje, vzdigne
 86 I   |       današnji dan mi je naj dražji v mojem živlenju. Bodite svedoki
 87 I   |            zaročnica!" – se trikrat v fantovskom krogu zakriči. ~"
 88 I   |         zakričiju, vsak svoj klobuk v zraku sukaje, da je daleč
 89 I   |          stopi dostojno s Marjetici v polobjemaju nasprot, jim
 90 I   |            prestrašen svoju desnicu v pozdravljenje plahim očakivanjem,
 91 I   |    Pengarjevih i jih strogost, celó v takšnih zadevah. Al Pengarjev
 92 I   |        nekada ko naj poredneji fant v vasi na glasu bil; da su
 93 I   |          očeta iti, da jih zasačiju v vzajmnem ljubkovanju, kada
 94 II  |         pobrala. Urno kakor veverca v vas poteče i na ravnost
 95 II  |            Vsaka dekla, ki se je le v kuhinji prikazala, ji je
 96 II  |            po sveh kotah, kakor miš v klopki, hi rešivnu luknicu
 97 II  |            vedla kaj bi bila poprej v roke vzela. Za burklje je
 98 II  |            desetkrat jih opet nazaj v kot vrgla. Dekle su sámo
 99 II  |          užo bilo mrtvo. Hitro seže v sklednik po pokrovalku vkazaje
100 II  |          pokrovalki, al komaj stopi v kuhinju, ga vrže pokrovalkoj
101 II  |            kjer ju je bilo uže zelo v prste peklo. Al Martnačka
102 II  |       jedilna orodja prati, na mizi v veliki hiši pokrivati i
103 II  |     pokrivati i vslednič je vse šlo v redu kakor na kolovratu,
104 II  |        zakrila. ~Prej pa ko društvo v hišu stopi, poklekne Janez
105 II  |        sačneju, i solzice su se jim v očéh igrale. – "Vsliši me
106 II  |            Vama pa, ki bodeta skoro v sveti zakonski stan stopila,
107 II  |            vnukinja. Ostanita verna v ljubezni, vajnomu kmečkomu
108 II  |          vstanita i stopita s menoj v hišu, da veselo obhajamo
109 II  |         toga očetovskoga blagoslova v hišu podalo. Po starosti
110 II  |            prikhaže meniška postava v dolgem črnem talaru med
111 II  |            sbiralo. Pengarjev su si v veliko čast i zaslugu pred
112 II  |            ki su dvorile su se sdaj v toga, sdaj v onoga fantiča
113 II  |             su se sdaj v toga, sdaj v onoga fantiča zagledale
114 II  |          uzroke domišljivale, da su v hišu prišle, malo postale,
115 II  |            ju hitro stari Martnački v kuhinju na ušesa nesle,
116 II  |           je govorilo pri gostvanju v vsakterih zadevah, mnogo
117 II  |        zadnje še kuharicu Martnačku v hišu prisiliju na kozarec
118 II  |          stalo do vina, imela ga je v kuhinji polni lonec v ormaru,
119 II  |            je v kuhinji polni lonec v ormaru, bilo ji je le na
120 II  |            Muharjev Jaka ju za roko v hišu pripelje. Starka vbožca
121 II  |          proge po obrazu, da su vsi v smeh vdarili, ko v hišu
122 II  |           su vsi v smeh vdarili, ko v hišu stopi. Z prvoga se
123 II  |        vendarle svoje omastne prste v predprtu obrišivši fletno
124 II  |         kteru su Pergarjev le za se v posebnem sodiču imeli, i
125 II  |              kakor da bi bilo zlato v nji raztopljeno. Vinski
126 II  |           med možgane stopati i jih v kvas mesiti. Da bi se bolj
127 II  |    gostvanja, kjer se ne prispodobi v veselem društvu bojno orožje
128 II  |             pristavi, ako morda kdo v tom društvu bojno orožje
129 II  |            tom društvu bojno orožje v zlobnem namenu kod sebe
130 II  |      odtegnuti, saj tudi Vi spadate v to društvo?" ~"Ja sàm službenik
131 II  |       dostojanstva takšnih rečeh. – V tom mislim, stojim zunaj
132 II  |          jih opet zapinjat jame, al v tom trenutku mu uže tudi
133 II  |          uže tudi Janez kakor blisk v prsi seže, ter mu na enkrat
134 II  |         srdito očituje, noža visoko v desni držeč. – Al ni to
135 II  |          dobrovoljno kmal ne poveš, v kterem namenu Te je Urh
136 II  |             kterem namenu Te je Urh v to hišu v meniha spreoblečenoga
137 II  |          namenu Te je Urh v to hišu v meniha spreoblečenoga poslal,
138 II  |       strani Janezeve je meniha koj v kozji rog vgnalo. Trese
139 II  |            nožama vidili?" ~"Zakaj? v kterem namenu?" – ga srditi
140 II  |            nadaljuje lažnjivi menih v vedno večem drhtjenju – "
141 II  |            večem drhtjenju – "da bi v Ti meniški preopravi, kakor
142 II  |       vidite, si sprosil prenočišče v ti hiši. Da bi dobro ogledal
143 II  |           stoječih – "da bi zvedel, v kteri izbi, da spi – – –
144 II  |   Pengarjevih je pa to tako strašno v srce dirnulo, da su se koj
145 II  |            iz Košnice siloj odnesel v svoje, bog mi greh oprosti,
146 II  |             njene lepote i jedrote. V grofu se strašno sbudi pregrešna
147 II  |      vojvoda na ravnost prek Savine v kosničku okolicu. Zagorčeva
148 II  |             Frančika je pasla ravno v ta čas svoje ovčice v tihi
149 II  |         ravno v ta čas svoje ovčice v tihi mirni dolinici prepevaje
150 II  |            na lovu bil, kakor danas v Košnici!" – Dolgo ni vedel
151 II  |       blagom. Od vsega, kar je imel v svojem posestvu to naj bolje
152 II  |         hjeva vzame. Zadnjič še gre v hišu, ter iz škrinje poišče
153 II  |            ktere je bil na skrivnem v jutršnu namenil za Frančkinu
154 II  |        napravi i se s vsim tem poda v gornjo-celjski grad. Grofa
155 II  |   oborožjenih vitezev se zabavljati v vitežkih orožjo-igrah. Zagorc
156 II  |          ves omamljen, i morda bolj v znoju, kakor grof, kteroga
157 II  |       ponižno približa Zagorc grofu v levi s klobukom spod pashi
158 II  |          levi s klobukom spod pashi v desni pa natovarjena konjiča
159 II  |           mi enu prošnju spolneš. – V svojih mladih letah sam
160 II  |           grofom Ermanom se bojeval v njegovi vojski za njega,
161 II  |    povekšanje i vtrdenje jih vpliva v državnih zadevah, i kakor
162 II  |          vsim tem s bližnim vitezem v vzajemem pogovarkanju zabavljal,
163 II  |              se mu zarenči – "povej v kratkem kar želiš, prosta
164 II  |            su pri teh besedah solze v oči sa stopile. Trepečoj
165 II  |           sramoval, da je klečal tu v prahu spred grofom. Jegove
166 II  |           vsušiju, i jegove prošnje v strašno proklinjanje grofa
167 II  |            razsuje kakor puhlo drvo v prah i razvaline! V Tvojih
168 II  |            drvo v prah i razvaline! V Tvojih izbanah zlatom i
169 II  |             srebrem nakitjenih, naj v prihodnih časih le sove
170 II  |        razpoči od slemena do temena v živo znamenje zdihljejev
171 II  |            to bojno dvorišče naj Ti v Tvoju i Tvojega reda sramotu
172 II  |          pokopališče k svetomu duhu v Celje. Tam najde še ne tri
173 II  |          kakor da bi bila privolila v grofove pohotne poželjenja.
174 II  |             hoče grof morda še mene v to nesreču pripraviti! Kaj
175 II  |         strela trešila tim zakimkom v strehu. Stara Martnačka
176 II  |            zelena aubica ji je bila v prevroči revnosti na zatilnik
177 II  |            okol frleli. ~Janez sune v stran burklježku, sgrabi
178 II  |         burklježku, sgrabi meniha i v tom trenutku se mu tudi
179 II  |             se mu tudi uže zabliska v jegovi desni široki nož. "
180 II  |      polnoči s še dvema beriča tudi v meniški spreopravi. Na zgovorjeno
181 II  |             tako bi onda vsi četiri v Marjetičnu spavnicu tiho
182 II  |          spavnicu tiho šli, deklini v spanju usta zamašili i onda
183 II  |          iti." ~"Kaj še!" – mu Tona v beseda pade. – Meniš, da
184 II  |            ženin, naj bolj vdeležen v ti reči, slušajte me, kar
185 II  |          mračnoj svitloboj okrajinu v sladko sanjivem spanju zibkala,
186 II  |          spanju zibkala, ko fantje, v sredi s menihom, iz Pengarjeve
187 II  |           je, da mu jih je malo par v Teharjah i Trnovljah." –
188 II  |          dan današnji Turkov mlin. ~V mlinu je uže vse spalo,
189 II  |           Voglajna je šumeč čez jez v globočinu vrela. Poleg mlina
190 II  |          grof pride. Meniha su tudi v kuružinu skrili, mu strogo
191 II  |        zadržati. ~Vse je bilo kakor v grobu; le Voglajna, od zadnje
192 II  |          tudi kakšna, gladna lesica v Srebrotniku zalajala, al
193 II  |            jim tako dolgo noče ptič v mrežu. Posebno je pa Janez
194 II  |        strani mu jegovoga golobčeka v svojih nedostigljivih krempljah
195 II  |            dozdevalo, al je res tam v gojzdu nekaj zašumelo, kakor
196 II  |          potuknuju, i zares stopiju v ta bart trije v dolge črne
197 II  |             stopiju v ta bart trije v dolge črne meniške plajše
198 II  |       plajše zaviti možje iz gojzda v mesečinu. ~"Su uže te pravi!
199 II  |        potrpi se, nam bodu uže sámi v pest prišli." ~Menih pa,
200 II  |               Al Vama je morda srce v gače opalo, kjer sta se
201 II  |           prej ko se s našim plenom v grad ne vratimo!" ~"To zašumenje
202 II  |             Vam se koj pozna da sta v svojih mladih letah le kravam
203 II  |           za brani pleval i kamenje v torbu nabirala! – No kaj
204 II  |             strah bilo, – "al nista v čestiti meniški opravi;
205 II  |             kutami! Pa meč je morda v Vajni roki, kar je sedlo
206 II  |        hočem s nji kratkočasiti."– ~V takem govorjenju prideju
207 II  |  vpijanjenomu, i zobje zaklepetali. V ravno tom trenutku se mu
208 II  |          tom trenutku se mu pa tudi v desni strašno v mesečini
209 II  |             pa tudi v desni strašno v mesečini zasveti jegovi
210 II  |           Grof Urh, kteri je Janezu v pest padel, se ozre po svojima
211 II  |              ki se vračamo iz Celja v Zajčni samostan!" ~"Al je
212 II  |         menih bi moral sdaj klečati v svoji izbici spred britki
213 II  |             i Marka privleče meniha v mesečinu. ~"Izdajavec! –
214 II  |             grof zarenči, spoznavši v njem svojega isposlanoga
215 II  |          nemilo ga je Janezeva pest v zavratniku davila. Sdaj
216 II  |             kako mu ga zlomi i kose v mlinski zajéz zažene. Veče
217 II  |           potepuhi, ki gotovo niste v dobrem namenu tukaj v zakotju
218 II  |         niste v dobrem namenu tukaj v zakotju stregli na memgredoče;
219 II  |          kaštigajoči pravici!" Grof v eni sapi začne psovati,
220 II  |        kakor ste Vi grof; ako nismo v dobrem namenu tukaj v zakotju
221 II  |         nismo v dobrem namenu tukaj v zakotju čakali, vendar v
222 II  |            v zakotju čakali, vendar v boljem kakor smo Vas na
223 II  |     zaslužujemo zavolj toga pravici v roke pasti, zaslužujete
224 II  |       omiren zavrne, svoj nož nazaj v nožnice vteknuvši, – "da
225 II  |           vteknuvši, – "da ste sdaj v naši pesti, v naši oblasti,
226 II  |           da ste sdaj v naši pesti, v naši oblasti, da ste naši
227 II  |            volja, Vas svežemo i tam v zajez strmoglavimo. Ne bi
228 II  |           namen povedati, ki Vas je v ti neznani uri v taki nenavadni
229 II  |             Vas je v ti neznani uri v taki nenavadni spreobleki
230 II  |          rame zadenem!" ~"Kam!" ves v penah grof zakriči, da se
231 II  |       grofovo! vprašanje. – "Kam! – V naše zakletje! Le brže naprej!
232 II  |            Le brže naprej! Petelini v vasi uže kličeju na dan,
233 II  |           napravimo! – Al bo iskala v jutro grofica po gradu grofa.
234 II  |            po gradu grofa. On bo pa v našem svinjaku! To bo dalo
235 II  |           kakor vročina vmeči tepku v pajštbi. Hladokrvno sám
236 II  |          Vaši grad, da jih zapirate v Vaše strašne zakletja, ako
237 II  |         zlatu i srebru. Kteroga nek v Vaših kletih sod za sodom,
238 II  |               Mi imamo zlata dovolj v brazdah naših dolgih, v
239 II  |             v brazdah naših dolgih, v naših vinogradih, v naših
240 II  |         dolgih, v naših vinogradih, v naših sprašnikih i gojzdih,
241 II  |    sprašnikih i gojzdih, naj več pa v našem bornem dlanu, kteroga
242 II  |            mora, Vas hočem, fantje, v svoje odkupljenje – ako
243 II  |      zadovoljni vplemeniti! – Vas i v Vami celi vaši zarod i celu
244 II  |      Teharje spada do večnih časov. V grb Vam dam od svojih treh
245 II  |         spomneju. To sàm sám skusil v vojničkem gradu, ko sàm
246 II  |          Hodite bez stranpotic domu v Vaši grad, pomolite se bogu,
247 II  |           pridete več na takem potu v pest, kakor nocoj, ako nočete,
248 III |           celjskoga grada, ko je še v njem skoro vse leno v mehkih
249 III |            še v njem skoro vse leno v mehkih blazinah ležalo.
250 III |           htelo viditi notrajnosti. V savinski dolini je stala
251 III |         škajnca se simo tamo gugala v sivem juternem nadzračju,
252 III |          grlicu za ugodni zajutrek. V grada je odbila ura uže
253 III |          ura uže šest, al vse je še v njem kakor izvmrlo, le straže
254 III |      gradskem prostranem poslopju. ~V edni sami izbici ni bilo
255 III |             gmahu. Brlela je še luč v lešerbi, akoravno je uže
256 III |           je prokleto zapletilo!" – v bradu zamrmlja. – "Al razplesti
257 III |           Srečen, ki ga lepo vlada, v peklo bi išel za njim! Ni
258 III |       junaka nad Slovenskim, ako se v resnici boja loti; ni ga
259 III |       hvalil – to moram storiti uže v sám svoj hasen – prišle
260 III |         spremenilo to moje gladenje v tepenje; vplemenitenje v
261 III |            v tepenje; vplemenitenje v suženje. Naj prvo moram
262 III |    zaškripne, roku vpésti ter nogoj v tla vdari – "vas čitiricu
263 III |             vas hočem za živu skalu v naj globočeje dno toga grada,
264 III |            pravi mi protivno segati v moje naklepe. Onda bodete
265 III |       najdle. I to skoro, dok si še v popku, rožica; dok še nobeni
266 III |              Onda je naj veča slast v duhanju! Vkljub nočem odstati
267 III |      gledati iz gradske višine dolj v celjsko starodavno mestice
268 III |             deža zapranoga obzidja. V farni crkvi k svetomu Danilu
269 III |            njegovih trmastih misel. V spodnjem katu se je bila
270 III |         zarano grofovo rogovilenje. V njegovu izbu stopivša se
271 III |           se mlaji, zato se pa tudi v Vaših možganah vrti, čestita
272 III |           grofica, kaj ne?" ~"Al pa v Vaših, resnobni grof! Hahaha!" ~"
273 III |          grof! Hahaha!" ~"Zakaj nek v mojih?" ~"No, hahaha! kaj
274 III |        danas za suho zlato prijel – v roki bi se mi vsvinčilo!
275 III |             Leno i vtrudeno se vrže v umetno zrezklani, zlatim
276 III |             bilo, da su ptuji gosti v grad prišli. Naglo plane
277 III |      zadremane oči poriblje, ter se v red postavi. "Gotovo su
278 III |      carjevi i kraljevi poslanci mi v grad dohajali. I danas mi
279 III |            tudi papeževoga poslanca v svojem gradu viditi. ––––
280 III |          pristopka. Konja postavite v knjišnicu, mostove gor potegnite
281 III |             naročbam. ~Grof se opet v svoj visokohrbtni naslonjač
282 III |              da je car Friderik IV. v Rimu, i da ga je morda tam
283 III |             pozdravi poslanec grofa v izbu stopivši. – "Hvaljeno
284 III |           posel imam plačanoga popa v gradu. – Znebi se svojega
285 III |        omolkne poslanec, seže mirno v desnu stran svoje široke
286 III |           Prej ne dobite toga pisma v roke, prej ko se mi odvzeto
287 III |             gospodara svetoga očeta v Rimu! – Da bi bil pa vedil,
288 III |           gotova še par dni okleval v grad priti." ~"Hahaha!" –
289 III |         dolgo nisam nobenoga čul mi v zobe govoriti." To zrekši
290 III |          vdati i še večim zapletkom v okom priti, preda pismo
291 III |            ni nič kaj naročeno – al v ta hip vstopi četirica oborožjenih
292 III |       kazaje – "ter mi ga do večera v gradu zadržite, o mraku
293 III |          gradu zadržite, o mraku pa v Bežigrad odpeljajte!" ~Vse
294 III |             ko je grof bil opet sám v izbi, začne bolj na tanko
295 III |             le prevlada radovednost v njem. Prelomi pečat, ter
296 III |          zatrepeče, kakor da bi bil v tem trenujku mu mrtud ude
297 III |            pride, da sám ne ve kako v roku. Bez da bi si svest
298 III |           vstopi nekdo prav ponižno v izbu. Bil je nam od snoč
299 III |          Zviti ogleduh se je skrčil v kotu, kakor maček, kada
300 III |            snoč po svoji nerodnosti v taku zadregu pripravil. ~"
301 III |           varneši naklep, kako pucu v grad dobiti. Ne toliko zavolj
302 III |         kjer drugač se mu bodu dani v gradu skoro vdolgočasili
303 III |          vkoreninenje našega upliva v ogerskih državnih zadevah.
304 III |        spreobražiti svoju grofovinu v samostalnu neodvisnu kneževinu,
305 III |            jegova nedositljiva roka v moju mošnju, kada ni bilo
306 III |          kada ni bilo ne vinarja ne v carski blagajni, kar se
307 III |         sposebnost, se opet poravna v kotu iz svojega skrčenoga
308 III |      spregledal, kakor kozarec vina v steklarnici, ter jim prišel
309 III |             ter jim prišel do kraja v njih naj skrivajneših naklepah,
310 III |           bi še te okorne Teharčane v svoji sak vlovil!" – Hotel
311 IV  |          bomo dali napraviti, da bi v kakšni bljižni fari prej
312 IV  |         fari prej dan zgonili kakor v Teharjah! Ko zaspanci nočemo
313 IV  |          razlegalo, da bi bilo celó v jeklenem srcu našlo skrivnu
314 IV  |       preraščeni stêzi. Vsak je bil v svoje posebne misli zadubljen.
315 IV  |             odjenjal. Kar si enkrat v glavo vbije, je zastonj
316 IV  |             Bal se bo nam še enkrat v oblast priti. Izbij si te
317 IV  |            ne vinarje ne, su vendar v današnjih okoljšinah saj
318 IV  |            su Hrastinšekov oče doma v Hrastinšci povedali, da
319 IV  |     Hrastinšci povedali, da je bilo v zadnji starešinski skupčini
320 IV  |             česti; vidil sàm se uže v duhu v bojni čeladi, s svitlim
321 IV  |             vidil sàm se uže v duhu v bojni čeladi, s svitlim
322 IV  |         izvoliju. Plašljivost bi se v Tvojem značaju slutila." ~
323 IV  |           Tvojem značaju slutila." ~V tem razgovarenju prideta
324 IV  |       rastel bolj je živo postajalo v vasi. ~Pri Pengarjevih su
325 IV  |         dolgo spi, da mu uže solnce v rokove sije. Kmal prileze
326 IV  |          vse se začne gibati, kakor v panju, kada v spomladi solnce
327 IV  |         gibati, kakor v panju, kada v spomladi solnce prvokrat
328 IV  |         Marjetica vstala. Urno gore v kuhinju, si jankicu rumenim
329 IV  |      Počasih spušča vedricu po vrvi v štepih si ogledvaje od ljubeznih
330 IV  |        ljubeznih sanjah vneli obraz v čistem zrcalu bistre zdenčnice.
331 IV  |             da bi se kdo približal. V tem trenutku ji pride grof
332 IV  |          vedrici spusti, da globoko v štepih pluskne, hoče da
333 IV  |      pluskne, hoče da pobegne, al – v ta hip se uže čuti za roku
334 IV  |           vsaku naj manju spremembu v njegovem notranjem spozna.
335 IV  |             ne puščaj me tako dolgo v nevednosti. Nikada se ne
336 IV  |       besedah ga tako milo i zvesto v oči pogleda, da ju Janez
337 IV  |             prsi stisne. – Al ravno v naj slajšem ljubkovanju
338 IV  |     Marjeticu, da naj se žuri mleko v Celje nosit. "Janez Te pa
339 IV  |         tudi on ima kakvoga opravka v Celju!" – Sramežljivo se
340 IV  |           ga še čutila ne bi š njim v lovpu odhititi. Janez je
341 IV  |        spremljal. Za robec si je pa v sredi vtaknula rožmarin-vejicu.
342 IV  |           da po skrivnem al očitnem v grofovu pest padeš, čem
343 IV  |           zadnju sragu krvi prolili v Tvoje oslobodenje!" ~"To
344 IV  |            samicu doma ostavljati i v bojeve iti moral!" ~V Sovodni,
345 IV  |             i v bojeve iti moral!" ~V Sovodni, na pol pota med
346 IV  |           klobukom i s grčevi bakli v roki. Kakih šest korakov
347 IV  |   paternoštrom proživši. Janez seže v žep, ter mu par cekinov
348 IV  |             žep, ter mu par cekinov v klobuk vrže rekoč: "Pa moli
349 IV  |               Pa moli za verne duše v jicah i za najinu sreču!"
350 IV  |          enkrat se po beraču ozre i v ravno ta hip je tudi berač
351 IV  |        ogleduh ena ista oseba, samo v drugi spreobleki. To svoje
352 IV  |            minulo, ko sta uže nazaj v Teharjah bila. Ljudstva
353 IV  |         oprezne delal; pod lipi tam v senci je na vozičku eden
354 IV  |            gospodaru. Dekli zaukaže v crkev iti, pastiru veli
355 IV  |         kjer je mnogo ptujega sveta v vasi ter se nobenomu v srce
356 IV  |        sveta v vasi ter se nobenomu v srce viditi ne more kakšnoga
357 IV  |             svoj posel odredil, gre v svoju spalnicu, prepreže
358 IV  |        glava ni dolgo zaspati dala. V spanju su ga pa vsakojake
359 IV  |           opet ozdigne i na ravnost v farnu crkev gre si v molitvi
360 IV  |        ravnost v farnu crkev gre si v molitvi tolažbe iskat. Uže
361 IV  |            crkve poda. Še Marjetice v crkvi ni zapazil, ktera
362 IV  |            več ljudstva, kakor doli v vasi. Bilo je tudi, kakor
363 IV  |             zadevah. Kako na primer v vinogradih kaže, koliko
364 IV  |             i prhka, sdaj je ogorke v ogen porivala i t. d. Nikada
365 IV  |             zdrava. Marjetica ji je v njenem kuharijskem poposlu
366 IV  |          odgovora dobila. Zamišljen v vsaktere reči je gledal
367 IV  |             vsaktere reči je gledal v štrene, ki jih je vrela
368 IV  |          Marjeticu po kaj pogretoga v bogajime, kjer uže tri dni
369 IV  |            dni bojda ni nič toploga v želodcu imel. Janez ga ojstro
370 IV  |            bil Janez sprepričan, da v teh beračkih cunjah snočni
371 IV  |          prijel, da ne bi bil ravuo v ta čas Šimekov Tona s drugimi
372 IV  |       vstaja i hoče, da odide, – al v ta mah se čuti zadje za
373 IV  |           rog iz vasi gori zaslišal v znamenje, da se bo volitev
374 IV  |          svoje roki nad njim, da še v pravi čas pridemo doli v
375 IV  |            v pravi čas pridemo doli v vas!" – "To pa ne bo!" –
376 IV  |         bljižnjemu svinjaku vžene i v hlev k svinjam zapre. ~Rog
377 IV  |         kakor jeleni, kada se gredu v jutro v dol napajati, su
378 IV  |       jeleni, kada se gredu v jutro v dol napajati, su v vasi.
379 IV  |            jutro v dol napajati, su v vasi. Vse je uže bilo naredno.
380 IV  |            s tremi zlatimi zvezdami v nebomodrem polju. Spred
381 IV  |      grofovi šator trikrat zatrobši v svoj krivi zlatom pozlačeni
382 IV  |             čez rame obesivši, seže v svoj prsnik, potegne široki
383 IV  |             mira doma i povelničtva v vojski! – ~Urh, grof celjski,
384 IV  |              i t. d." ~Opet trikrat v rog zatrobši, odstopi. Župan
385 IV  |       starešin se podaju veličastno v posebni za volitev pripravljeni
386 IV  |      tabljicu, kteroga vóli, ter ju v posebnu škrinjicu položi.
387 IV  |              Vse je bilo tiho kakor v crkvi. ~Glasonoša opet predstopi,
388 IV  |            predstopi, kakor navadno v svoj rog zatrobši. Sdaj
389 IV  |          enoglasno novoga načelnika v osebi Mlinarjevoga Janeza! "
390 IV  |             i jezero klobukov se je v zraku sukalo. Veselja-klici
391 IV  |            posebej stala, s Janežem v sredi. Šimekov Tona spred
392 IV  |             krivem nosu, predrznost v ojstrem pogledu, jakost
393 IV  |             ojstrem pogledu, jakost v junačkem stopanju sn ga
394 IV  |             obesiju, i novo bandero v roko daju. Tako oborožjen
395 IV  |        slovenska hrabrost ne sme se v nam vzneveriti, i pokazati
396 IV  |             kar še enkrat glasonoša v rog zatrobi. Vse se je vrnulo
397 IV  |            iz šatora s belim pismom v roki, dá vsih sedam starešin
398 IV  |             ste mi Vi Teharčani uže v tolikih nadlegah v pomoč
399 IV  |    Teharčani uže v tolikih nadlegah v pomoč bili, kjer su sinovi
400 IV  |           sàm naime pismo napisati, v kterem Vas zavolj Vaših
401 IV  |            do mene vplemenim! Vas i v Vami celi Vaši zarod do
402 IV  |           vročim sdaj Vašemu županu v priču Vas i Vašega čestitoga
403 IV  |             čestitoga starešinstva. V grb sàm Vam dal od svojih
404 IV  |       polile. "Saj veš Janez!" – ga v radostnem joku vgovori – "
405 IV  |        jemala, na pašu, na perišče, v crkev, v vas. Kamor god
406 IV  |          pašu, na perišče, v crkev, v vas. Kamor god sàm išla,
407 IV  |         gospodičen od babjega sejma v Govčah; – ali pa tist ko
408 IV  |    prerokvati, Ti sreču prerokvujem v Tvojem načelničtvu. Glej,
409 IV  |            načelničtvu. Glej, ravno v tačas, ko su Te načolnikom
410 IV  |     opravilo, posebno kada su imeli v grajšini kakvi posel, su
411 IV  |       ravnost na mračnaka letel, ga v zraku zgrabil ter se š njim
412 IV  |            hitro konec govorjenja. ~V grofovem šatoru se je sdaj
413 IV  |        volitvi je tudi grofica bila v Teharje prijezdila s celi
414 IV  |        gospôdi, kolikor ju je ravno v gradu bilo. Krasni čvrsti
415 IV  |        načelnik bo imel pogostokrat v gradu opravke, za kratek
416 IV  |            noči je trpelo gostvanje v grofovem šatoru; nazadnje
417 IV  |          med vitezi i drugi gospôdi v nesramno nesmrno pijančvanje
418 IV  |             povedati, kar se je kaj v šatoru govorilo zastran
419 IV  |         pripravljene jedi su imeli, v kakem redu su se nanašale,
420 IV  |             svoj dom. ~Na ogleduha, v svinjaku zaprtoga, se pa
421 IV  |        Janeza na štitu okol nosili. V grad se vrativši je grofu
422 IV  |       zaukaz, da ima začasno stražu v Bežigradu prevzeti. Na ta
423 IV  |            Na ta način ga je mislil v svoju oblast dobiti. ~ ~
424 V   |                                     V. Beg i vjetstvo.~Hrum i
425 V   |      delavnik i vse je opet zapadlo v vsakdanje življenje. Tudi
426 V   |         načelnik, se je pripravljal v les iti, kar mu nenadoma
427 V   |             da mora še danas stražu v Bežigradu prevzeti. Drevaču
428 V   |         prevzeti. Drevaču dene opet v kot nazaj ter vzame orožje
429 V   |            mu vse eno bilo, ali gre v gojzd ali pa na stražu.
430 V   |   oboroživši hiti pod lipo, zatrobi v rog i kmal prihiti množica
431 V   |       Bežigradu. ~Berički stražniki v Bežigradu su uže tudi zaukaz
432 V   |             sámo čestnu stražu imel v gradu opravljati. Ko mu
433 V   |       izvolili! Ene misli, i složni v vsem, taki moramo biti,
434 V   |           berič izročil, zaničljivo v kot, da kar zarožljaju. ~
435 V   |          kakošne ptičke da ima grof v svojih kletkah!" ~Ko do
436 V   |         Šimekov prvi zarujeli ključ v ključavnicu. Bil je ta pravi.
437 V   |       Plesnjivi, zatuhli smrad jima v nos vdari. Morala sta se
438 V   |             Janez skoz nizki predor v ječu. V gnjusobnem kotiču,
439 V   |           skoz nizki predor v ječu. V gnjusobnem kotiču, na pol
440 V   |    popolnoma mrlič. Okovana je bilo v težko železje. Janez ju
441 V   |          Tmica ga je po vsi priliki v ječi oslepila. I vrh vsega
442 V   |           uslišal moje molitve tudi v temni ječi. Četirdeset dolgih
443 V   |          let nisàm ne kapljice vina v ustih imel, i zato mi je
444 V   |         vode su mi vlivali po žlebu v ječu, i sdaj morda ne bi
445 V   |            mi služi morda še enkrat v spoznavno znamenje. Čest
446 V   |             izbicu zakuriti, i jega v snažnu postelj položiti. ~
447 V   |             jih je pedeset po redu. V nobeni nista pravoga hudodelnika
448 V   |            pravi, nobeden se ni dal v ključavnici sukati, i vendar
449 V   |            Nazadnje se oba naenkrat v vrata opreta, ter jih siloj
450 V   |          tudi jega ni mogel nobeden v obraz viditi; še govoriti
451 V   |            zakrivil, da su Te vrgli v tamnicu?"  "Duhoven sàm" –
452 V   |                saj umrem zunaj ječe v sredi svojih dragih! – Saj
453 V   |             ki si me zakopal živoga v smrtnu ječu, – tudi Tebi
454 V   |       zadnje veselje – to, da vmrem v sredi svoje rodbine, svojih
455 V   |         ostala. Daj mi ju še enkrat v roke, da ju še enkrat otipljem
456 V   |             ju jezero i jezero krat v ječi tipal. ~Janez, ki je
457 V   |          plemstvo štel. Po trgovini v jutrove dežele si je s časom
458 V   |           barka čez jadransko morje v Trst. Tu je dal blago iz
459 V   |           Od tod su vzeli dalji pot v savinsku dolinu proti Celju.
460 V   |          blago pa s vjetim trgovcem v svoj nezmagljivi grad odpravi.
461 V   |             celo oslepel i oglušel, v celem gradu morda ni nobenoga
462 V   |            da je celó kralje i care v dolžnike imel. Nasprot je
463 V   |      Nasprot je pa trgovska rodbina v Benetkah vsled te nesreče
464 V   |          Nazadnje ga celo sam papež v Rim pokliče. Po očiti previdnosti
465 V   |         pismo nosit. Grof Urh ga dá v svojem srdu i puhli prevzetnosti
466 V   |           srdu i puhli prevzetnosti v ječu vreči. Svojega očeta
467 V   |         tukaj ko nesrečnoga tovarša v ječi našel! ~Starčeku je
468 V   |        križec s martri božji, ki je v kotu vès v pajčevinu opreden
469 V   |             božji, ki je v kotu vès v pajčevinu opreden visel,
470 V   |            rahlo stisne vmirajočemu v desnicu. Ko starček boga
471 V   |         enkrat čuti sin jegovu žilu v svoji roki vdarti, še en
472 V   |        Janez tolaži nesrečnoga sina v njegovi žalosti, kolikor
473 V   |            da je tudi jegovi oče tu v ječi. Duhoven mu začne vse
474 V   |              da je naime šele snoči v ječu vržen bil, da ga je
475 V   |          svoje dolžnosti pripravila v to nesreču, al prav za prav
476 V   |             našel i rad bi bil sdaj v ječi, sámo da bi mu še oče
477 V   |            je grof Urh po nedolžnem v ječu pahnul; kako se je
478 V   |             papež izobči, ta ne sme v nobenu crkev iti, se ne
479 V   |           tam na ulici! Ako pa vmre v tem prekletsvu, kteroga
480 V   |             kteroga ga le sám papež v Rimu odvezati more, je pogubljena
481 V   |       našega grofa spada!" ~"Vse!" ~V tem se zasliši močno trkanje
482 V   |         lupaje, da su se kar tresle v svojih šteklih. "To mi je
483 V   |       gospodarjem! Dobro da Te imam v pesteh, Tebe s celi Tvoji
484 V   |             kakor pezdir kada veter v njega puhne; i cela berička
485 V   |             berička drhal se krikom v dvorišče vsuje.  "Grof Urh!" –
486 V   |          vrh strme planine odtrga i v dolinu dol dereča vse spred
487 V   |          vrata rudeče beričke krvi. V kratkem su premagani. Več
488 V   |          jih je obležalo; ostali pa v strahu peté pobereju ter
489 V   |               beži grad! beži grad" v beg podaju. Fantje pa za
490 V   |             roga mu porine svoj nož v črno srce! ~Ko fantje nazaj
491 V   |         črno srce! ~Ko fantje nazaj v grad prideju, najdeju Janeza
492 V   |             najdeju Janeza s grofom v dvoboju. Brže mu hočeju
493 V   |         Fantje, se nazaj omaknivši, v krog stopiju okol Janeza
494 V   |           vendarle grofu, ki je ves v penah bil, roka omagvati.
495 V   |            meč iz roke zvije. I gor v grad ga sdaj vleče v hišu
496 V   |            gor v grad ga sdaj vleče v hišu pred oder mrtevca. ~"
497 V   |         kazaje – "al Vas ta nič kaj v srcé ne peče? Al Vam ta
498 V   |             sámo od glada, ampak le v svoje veselje? Al poznate
499 V   |        poznate, ki ste ga sámo zato v ječu vrgli, kjer se je zvesto
500 V   |    prokletev, naj bi ga opet vobčil v krščansku društvu, da se