Part

 1 II|     sgrabi. Tona komaj i komaj Janeza nazaj drži. Ne bodi vendar
 2 IV| načelnika v osebi Mlinarjevoga Janeza! "Slava mu! Slava! – je
 3 IV|   grofa do nebes povzdigvalo. ~Janeza vzdigneju fantje na njegovem
 4 IV|      Janez, kako." – Fantje su Janeza naprej odnesli, drugač ne
 5 IV|       je vidil, kako su fantje Janeza na štitu okol nosili. V
 6 V |      ikakvoga obzira na njega. Janeza je skoro groza bila. Ukaže
 7 V |       da je nekdo noter. To je Janeza i Toneta še bolj radovedne
 8 V |        v grad prideju, najdeju Janeza s grofom v dvoboju. Brže
 9 V | omaknivši, v krog stopiju okol Janeza i grofa. Grof se je hrbtom
10 V |    vzel na vojsku. Ljubezen do Janeza je bila silneja od ljubezni
11 V |        dan, kteroga boš vidili Janeza junaka slavno se povratiti.
12 V |    vitezi naprot. Mlinarjevoga Janeza je celó v svoj šator na
13 V |       njo položita nesvestnoga Janeza ter š njim bojišče ostavita. ~
14 V |      zmaguje i kdo omaguje. Ko Janeza spregovoriti zasliši, stopi
15 VI| Zelenka su našli vbitoga al od Janeza ni bilo ne sedú ne tirú.
16 VI|      brežiču! – Arabčan je bil Janeza namenil učitelja svojih
17 VI|    opravljeni Turk. Tudi ta je Janeza motril, tudi jemu se je
18 VI|    popraša, li je ta sužen, na Janeza kazaje, jegov. Arabčan reče,
19 VI|     koliko, stalo mu je več do Janeza! ~"Vi bote vendar mož beseda
20 VI|      vsih je bil nesrečneji od Janeza! – Pobit na duši i polomljen
21 VI|       zaukanje prišlo i koj ko Janeza zagleda, spozna v njem svojega
22 VI|       srečneji od Mlinarjevoga Janeza i Pengarjeve Marjetice,