Part

 1 I |          je, zaljubljen!" – pravi eden. – Pa še kako!" – pristavi
 2 I |  zasmodiju ter, klobuk spod pashi eden za drugom v crkev zgineju.
 3 II|    načelnika nisu fantje pozabili eden drugomu napiti. Na zadnje
 4 II|           ob velikih praznikah si eden ali dva kozarca privošivali,
 5 II|         ostavi." Vse ostane tiho, eden čaka na drugoga; al kjer
 6 II|         na zabavljenje, na stran. Eden za drugom zauka. Kmal se
 7 II|        Naprej!" – spregovori sdaj eden zmed onih treh zapovedajočim
 8 II|          zašumenje svitli grof" – eden beričev pohlevno odvrne – "
 9 II|          mu, ki se podstopi mi le eden las žaljivo kriviti! Gorjé
10 IV|     skupaj iti. Molčé napredujeta eden za drugem po ozki sem ter
11 IV| zaljubljenim tistu sposebnost, da eden na drugem koj na prvi pogled
12 IV|          vendar le živiju. ~Tu je eden grdu ranu kazal, da se je
13 IV|         tam v senci je na vozičku eden ležal, bolj mrtev kakor
14 IV|        kaže, koliko veder vina si eden al drugi obeča, kakšnu cenu
15 V |         Tvoji ponočni drhalji! Ne eden od Vas ne bo ušel mojemu
16 V |         preko pedeset na številu. Eden je bolj po boju i bojni
17 V |      kamna, kada sta žito zmlela, eden drugoga melje, eden drugoga
18 V |       zmlela, eden drugoga melje, eden drugoga brusi, i nobeden
19 V |        jenja, dok da se nista oba eden drugoga snedla; tako se
20 VI|          biti, ki tako neizrečeno eden drugoga ljubita!" ~"Al ni
21 VI|      Marjetice, da bi vzajemno se eden drugoga tešila! Al zastonj! –
22 VI|           odmel iz Janezevih ust. Eden drugoga objame. Sámo čutiti