Part

 1 I |           neočakovano vprašanje je Marjeticu malo vplašilo, vzemirilo,
 2 I |          oko na malo zadej steječu Marjeticu, ktera se je pri tom imenu
 3 I |           oko sosede pomenljivo na Marjeticu – ki je tudi uže do možke
 4 I |         sámo posodite mi malo Vašu Marjeticu, da mi malo pripomore, saj
 5 I |           i tik za njoj Pangarjevu Marjeticu, se nekako dirnjen strese,
 6 I |         storila bom." ~Janez prime Marjeticu rahlo za roko, stopi š njoj
 7 I |        Janez pa, levoj prestrašenu Marjeticu v objemaju držaje, vzdigne
 8 I |             Očito povem, da ljubim Marjeticu da sàm si ju zbral ko svoju
 9 II|            stopile. Trepečoj rokoj Marjeticu na svoju stran potegneju,
10 IV|           rodilo. Zelo se bojim za Marjeticu. Grof ne bo odjenjal. Kar
11 IV|           kaj bi storil, da mi Urh Marjeticu otme –––. Vidiš, dragi Tone,
12 IV|            se med durmi prikazali, Marjeticu, da naj se žuri mleko v
13 IV|     kteroga je pri Sovodni srečal. Marjeticu je do doma spremil i sdaj
14 IV|           srečala. Ponižno poprosi Marjeticu po kaj pogretoga v bogajime,
15 V | Pengarjevih pa prosi, naj še nocoj Marjeticu h kakšnomu voglaru v Pečevnik
16 V |            živ!" ~Ali su te besede Marjeticu od njenoga zahtevanja odvratile,
17 V |       naime, da v Voglarjevem vidi Marjeticu. – – ~ ~
18 VI|       turskem šatoru v Voglarjevem Marjeticu viditi mislil, kako mu v
19 VI|           z očeh otrnula. Misel na Marjeticu mu suženstvo čisto iz glave
20 VI|         odrine. Vse jegovo upanje, Marjeticu v Algiru najdti, je bilo