Part

 1 I  |        Ani. Pa da tudi ne bi bil on sám začel, jaz ga bi bila
 2 I  | omolknila. Ja sàm čakala, kaj če on na to djati. On kakor se
 3 I  |           kaj če on na to djati. On kakor se mi je dosdevalo –
 4 I  |         tudi ne dvojiju, kjer je on od nekada ko naj poredneji
 5 II |        su čuli te jegove kletve. On pa to izrekši hiti na pokopališče
 6 II |  poklekne, al moči mu obnemoreju on pade, i drugo jutro ga najde
 7 II |          grofica po gradu grofa. On bo pa v našem svinjaku!
 8 II |           da bo še naj bolje, da on prvi svoje prenapete strune
 9 III|         današnje dni vse zamore. On mi bo pri ti stvari naj
10 IV |        pripeti, saj vem, da tudi on ima kakvoga opravka v Celju!" –
11 IV |      izvije Janezevih objemajev. On ji vedrico zajme, škaf nalije,
12 V  |          je prsi udarcev branil. On ga je le hotel spehati i
13 V  |         i dobre volje bili, – le on sám je molčal. Pod lipu
14 V  |         kolikor more – al saj je on sam morda še več tolažbe
15 V  |      junaka slavno se povratiti. On je še mladenč, i mladenč
16 V  |       kala kakor poprej. Al tudi on je uže bil na mnogih straneh
17 VI |         pot še očesa odprl nisi. On je kmal drugi dan s svojimi
18 VI |         vstane, ko vidi, da tudi on ni sam nazaj ostal, ter
19 VI |     storil grof Urh. Šel je tudi on na Ogersku v tursku vojsku,