Part

 1 I |     Šimekov oprašal. ~"Ni danas Janezu mar za žulenje – se čez
 2 I |        je skoro Marjetici skoro Janezu nabliskavalo, kakor da bi
 3 II|     nasili. ~Grof Urh, kteri je Janezu v pest padel, se ozre po
 4 II|        smočenja al spreplašenja Janezu nasproti: "AL nevidite kdo
 5 II|         nemilosti." ~To je bilo Janezu odveč. Svoj zavratni robec
 6 IV|    spozna. Tudi Marjetica je na Janezu koj neku otožnu zamišljenost
 7 IV|        Pri ti priložnosti se je Janezu zelo, zelo dozdevalo, da
 8 IV|      ogledal, i opet se je zelo Janezu dozdevalo, kakor da bi bil
 9 IV|     Teharčanki jejnu krasotu, i Janezu marsikteri celjskih pomazilčenih
10 IV|     Grof pošlje koj drugo jutro Janezu zaukaz, da ima začasno stražu
11 V |       pobirat. Posmehljaje reče Janezu: "Pojdi, greva malo pogledat,
12 V |     ozidje naslanjal, i se tako Janezu branil. Janezu ni bilo na
13 V |        i se tako Janezu branil. Janezu ni bilo na tem ležeče, grofa
14 V | Vslednjič še papežev poslanec k Janezu pristopi, mu v slovó roku
15 V |        način dolgi čas kratili. Janezu ni bil nobeden vkos. Mnogeteroga
16 V |  razcepiti, da njegovimi falati Janezu rane oveže, kar mu ta hip
17 V |     drugu svoju obleku obleče. ~Janezu se je pod ovezami kmal kri
18 VI|         sam nazaj ostal, ter se Janezu približa. Janez ga ni koj
19 VI|  pošteno do svojega doma priti. Janezu je pa dajal papežev sporočnik