Part

501 V   |            rekel – še se ne zanašam v njegove besede. ~Mrtevca
502 V   |      kolikor je bilo bojnoga Orožja v gradu su seboj vzeli. Jetnike
503 V   |        Nazadnje še celó grad vžgeju v očito znamenje božje kazni. ~
504 V   |            Janez i papežev poslanec v živem razgovoru. ~"Kaj mislite
505 V   |          vpraša – "kaj mi je početi v ti zadregi? Kako bi se dal,
506 V   |          rep kosmat! – Zmiraj se bo v njem želja razodevala si
507 V   |   razodevala si srce svoje olajšati v maščevanji nad Teboj. I
508 V   |         dobrotnik i rešitelj, da je v ti zadregi za Te naj bolje,
509 V   |       križarsku vojsku zoper njega. V svojega namestnika je poslal
510 V   |         hodi po celi deželi iz vasi v vas, iz grada v grad, iz
511 V   |             iz vasi v vas, iz grada v grad, iz mesta v mesto pridigovaje
512 V   |           iz grada v grad, iz mesta v mesto pridigovaje v imenu
513 V   |           mesta v mesto pridigovaje v imenu papeževem: naj narod
514 V   |            Poljskoga se uže sbiraju v ogerskem Stolnem-belem-gradu
515 V   |       široka je ogerska ravnina, da v jeseni udare na turski Beligrad. –
516 V   |         brežkem polju" sklikne – al v sred nadušenoga zaukanja
517 V   |         omolkne, kakor da ga bi bil v tem trenutku kdo nožem v
518 V   |            v tem trenutku kdo nožem v srce pahnul – prišla mu
519 V   |       pričakoval srečnoga razpletka v ti zadregi! – ~Nazadnje
520 V   |           tem pogovarjanjem prideta v vas. ~Vaščani su pod lipi
521 V   |            Pod lipu pridši, zatrobi v svoj rog. Vse otihne. "Teharčanje!" –
522 V   |          dalje bivati med Vami. Tam v slavnem Stolnem-belemgradu
523 V   |            vojsku, s kteri namirava v jeseni na turski Beligrad
524 V   |     pridružiti. – Mislil sàm si uže v duhu, kako čem svoju četu
525 V   |           duhu, kako čem svoju četu v vojske v bojeve peljati!
526 V   |             čem svoju četu v vojske v bojeve peljati! Sanjal sàm
527 V   |             povrnuti bez nevarnosti v lepu slovensku zemlju, v
528 V   |            v lepu slovensku zemlju, v ljubljene Teharje, na dragi
529 V   |              Ako mi je pa večni bog v svoji nezapopadljivi previdnosti
530 V   | razsvitljaje. Vsim nazočim su solze v očeh igrale. Ne matere,
531 V   |           se jeklo moralo raztopiti v njenih zolzah. Janez ju
532 V   |        Marjeticu h kakšnomu voglaru v Pečevnik odpraviju, da tudi
533 V   |           opet pod lipi sbrali, vsi v orožji, vsi na bistrih konjičih,
534 V   |         rožic iz rožmarina i vrtnic v ljubezni spomin pripele.
535 V   |          grem s Teboj" mu Marjetica v besedu pade. – "Daj mi,
536 V   |           dragi, daj mi s Teboj iti v boj, da na Te pazim, da
537 V   |      tolažim, da se radujem s Teboj v radosti, da zmagujem s Teboj
538 V   |        radosti, da zmagujem s Teboj v zmagi, da zdihujem i žalujem
539 V   |          zdihujem i žalujem s Teboj v žalosti! Daj mi s Teboj
540 V   |        hočeš Ti nježna devica s nam v železni boj! – Rožica se
541 V   |            roditelju! Ne ne! Nikada v to privoljiti ne morem!
542 V   |            vtolažiti, vedno bolj je v njega silila, da naj bi
543 V   |            i mladenč mora po ptujem v možke leta stopati, ako
544 V   |       grofom Ermanom na ogersko šel v tursku vojsku, i vendar
545 V   |               kilavca nočem!" – Idi v boj, kjer osoda tako hoče!
546 V   |         zave, uže sedi Janez visoko v sedlu na svojem zenku. Mlado
547 V   |           dobro poznatoga gospodara v sedlu. Oči se mu vžegju
548 V   |      šentjanževca ni slovesa!" ~Koj v vedricah su donašali vino
549 V   |      poslanec k Janezu pristopi, mu v slovó roku pada, mu svoj
550 V   |    molitvicu odpravim – zaukam bogu v hvalu, ki mi je dal zdravo
551 V   |             pred sovražnikom i ukam v boju si zmage svest! Akoravno
552 V   |             ukanje pre povedujeju i v greh štejeju, ja, kar se
553 V   |           ne najdem nič pregrešnoga v njem. I na ukanju čestivredni
554 V   |    čestivredni gospod, me bote, mar v sred boja, lahko spoznali!" – ~
555 V   |         Šimekov Tona – "i hočeš uže v boj! Le vrni se pa preju
556 V   |       vaščane. Posebno pa moju Micu v Trnovljah!" ~"Laže, kdor
557 V   |            Miha mi je pa ime. Danas v jutro sva imela s očetom
558 V   |            nima pet zdravih zob več v čeljustih. Pengarjevi morda
559 V   |         spitanejega, kakor je sdaj. V tem se bo pa mojemu očetu
560 V   |      nobenem načinu nočete uvrstiti v svoju četu, bom pa zmiraj
561 V   |          Desetletnu hojku sám š nji v treh vdarcih poderl, ki
562 V   |            je skoz svoje govorjenja v dobru volju pripravil. ~"
563 V   |           da Te kakšen tursk hlačon v zajutrek pozoblje." ~Opet
564 V   |         Mlinarjevoga Janeza je celó v svoj šator na obed povabil,
565 V   |            morali fantje bezposleno v Stolnem-belem-gradu počivati,
566 V   |       sbrana cela križarska vojska. V orožji su se vadili ter
567 V   |              da ima to svoju moč le v svojem zelenku. Obečali
568 V   |             sicer tako, da su Turke v gradu od vsih strani oblegli,
569 V   |    Sibinjaninov namen je bil, Turke v gradu izgladati, da bi mu
570 V   |           pravi junaki bez iznimke, v boju nepremakljivi kakor
571 V   |      navadno, nekoga večera se opet v tabor povratila s novici,
572 V   |            tursku vojsku bližati se v odsadu i pomoč silno obloženem
573 V   |            naime turski car Mohamed v svojem belem Carigradu da
574 V   |          priderl s križarski vojski v njegovu deželu, da se je
575 V   |             novicu Ivan-Sibinjaninu v tabor prinese, postavi ta,
576 V   |            tisti večer svoju vojsku v bojni red. Teharske fante
577 V   |             postavi na njih prošnju v sredu na naj nevarneše,
578 V   |          mesto. Celu noč su križari v bojnem redu stali. Zjutraj
579 V   |           bili na nasprotnih gričih v trden tabor vtaborili. Le
580 V   |          prideju bliže" – su vikali v svojem prevzetju – "jih
581 V   |          komaj pričakovali znamenje v pričetek boja. Al Sibinjanin
582 V   |         preizkušen vodja, da bi bil v nečas dal trombente v boj
583 V   |           bil v nečas dal trombente v boj zapeti. Poznal je turske
584 V   |           Čakal je tako dolgo miren v svoji postaji, da su Turki
585 V   |             utaborjenih gričav doli v dolinu pomikati. Kmal jih
586 V   |             naskok križarske vojske v posamezne čete razdeliju,
587 V   |          ste se tako sprijele i ena v drugu zagrizile, da ni bilo
588 V   |            železni oklopi lesketali v juternem solncu, tam pa
589 V   |         spné, čez njega plane da ga v globočinu nazaj pogrezne, –
590 V   |       ogibljeju. Kakor črtalo, kada v celini brazdu reže, vse
591 V   |           brazdu rezal svojim mečem v tursku vojsku. Za njim pa
592 V   |           čelu kakor kij zagojzdila v tursku postaju, ju na dvoje
593 V   |             dolgo, i prelita krv je v široki reki tekla po dolini
594 V   |            reki tekla po dolini tje v bobneču Dunavu, daleč krvavo
595 V   |        razsajal s svojimi Teharčani v sred turske vojske. Kakor
596 V   |           al pri ti priči se mu meč v roki zlomi – – po sekiri
597 V   |             štit mu iz roke zdrkne, v sedlu se zgrudi, omotica
598 V   |          junačke prsi prebosti – al v tem odvažnem trenutku, mu
599 V   |             janičarskih napadov. Še v pravem času ga zagleda neki
600 V   |            i pojdi s mojim služetom v tabor. Tam moreš mirno v
601 V   |            v tabor. Tam moreš mirno v mojem šatoru ovezati razjenca
602 V   |          ranjene pripravljena bila. V njo položita nesvestnoga
603 V   |             njim bojišče ostavita. ~V dragoceni Arabčanov šator
604 V   |            mu začne rane spirati, i v svoje naj veče veselje vidi,
605 V   |         odhiti, Voglarjevoga samoga v šatoru ostavši v priranjencu.
606 V   |             samoga v šatoru ostavši v priranjencu. Ta vzame sdaj
607 V   |             da je, i ko vidi, da je v turskem šatoru si srdito
608 V   |         šatora stopil, da vidi, kdo v dolini zmaguje i kdo omaguje.
609 V   |            sklikne na glas – i opet v svoju prejšnu medlevcu pade.
610 V   |            Zdelo se mu je naime, da v Voglarjevem vidi Marjeticu. – – ~ ~
611 VI  |            svoje bandero se trikrat v zraku zasukati i opet pasti,
612 VI  |         čudeže junačtva doprinašala v rešenje svoje zastave i
613 VI  |     nepremakljivo kakor žive skale, v ktere zastonj vdaraju morski
614 VI  |             napoči. Križari su opet v bojnem redu pričakovali
615 VI  |           očeta, oče sina, ki mu je v boju izpred oči zginul,
616 VI  |            se vrneju na večer nazaj v tabor. ~Kak dolgo je Janez
617 VI  |          tabor. ~Kak dolgo je Janez v svojem nesvestju ležal,
618 VI  |          Opet sprebudivši, se najde v lepi prostrani izbi na snažni
619 VI  |             je, da le sanjal, da je v boju bil, da se je ranjen
620 VI  |             vjeli, i da je vslednič v turskem šatoru v Voglarjevem
621 VI  |           vslednič v turskem šatoru v Voglarjevem Marjeticu viditi
622 VI  |    Marjeticu viditi mislil, kako mu v možki spreobleki svojoj
623 VI  |        sanja al budi, kjer je zares v nji vidil kose ženske srajce.
624 VI  |             zdihne, zastoka i vdano v boga opet oči stisne. Strežaj,
625 VI  |           okna slonel, i zamišljeno v dolgočasnu daljavu gledal,
626 VI  |           dozdevalo da je tudi toga v sanjih vidil. Bil je naime
627 VI  |     Odjadral je s mojim gospodarjem v Algir." ~"I kje sàm ja sdaj?" ~"
628 VI  |               I kje sàm ja sdaj?" ~"V Ištambolu." ~"V Ištambolu! –
629 VI  |            sdaj?" ~"V Ištambolu." ~"V Ištambolu! – V Algiru!" –
630 VI  |        Ištambolu." ~"V Ištambolu! – V Algiru!" – Janez glavoj
631 VI  |         lastni nosilnici iz bojišča v svoj šator pod Beligradom
632 VI  |          pod Beligradom i potem sèm v Ištambol prenesti. Ti se
633 VI  |                Tedaj bodu tudi mene v Algier djali?" – ga Janez
634 VI  |            dalje pohlepno vpraša se v postelji vzdignivši. ~"Tudi,
635 VI  |        zakaj na morju bi bil gotovo v svoji omedlevci bez zdravničke
636 VI  |         zgovori, i zadnje dvombe su v njem zginule, da Voglarjev
637 VI  |            bodeš?" ~"Kada odjadramo v Algir?" Janez čez nekoliko
638 VI  |       jegovo zakasnjenje pri odhodu v Teharjah; od kod drugač
639 VI  |            ti falati ženske srajce, v kterim i je Marjetično ime
640 VI  |            uže poprej spoznal. Šele v turskom šatoru se mu je
641 VI  |           domu prihiti, da je barka v brodostaju priplavala. Dovoženu
642 VI  |           vetrič je od suhoga puhal v njene razpete jadra i veselo
643 VI  |          opisvati Janezeve občutke, v kterih se mu je srce topilo,
644 VI  |       namenil učitelja svojih otrok v vaji orožja i vitežkih igr,
645 VI  |           vitežtvo goji, kjer ga je v bitki pod Beligradom spoznal
646 VI  |       prijadrala napihnjenimi jadri v brodostaju. Maček zarožlja
647 VI  |          brodostaju. Maček zarožlja v globinu, i pri kraju obstoji.
648 VI  |        poglejte ga! Človeku se srce v prsih poigra viditi takoga
649 VI  |          visoka. Al Turk seže molčé v svoju mošnju, ter mu nabroji
650 VI  |             cekinih ležeče, imel je v premoženju, da še sam ni
651 VI  |            jegovo upanje, Marjeticu v Algiru najdti, je bilo proč,
652 VI  |           bilo proč, kakor da vetar v pleve puhne. Proč su bile
653 VI  |           iz suženstva, od povratka v domovinu, od sreče! Vse
654 VI  |             O kako rad bi bil ostal v Algiru! Rad bi bil verno
655 VI  |           njim; ki le to pojme, kar v obsežku jegovoga razuma
656 VI  | sprepričanoga meni, da je le igrača v roki osode, ki nima ne uma
657 VI  |            gnali. Nič drugoga si ni v svojem sdajšnem položaju
658 VI  |       polomljen na telesu se zgrudi v podkrovju v temnom kotiču
659 VI  |        telesu se zgrudi v podkrovju v temnom kotiču na tla, i
660 VI  |          brodostaje i naprej je šlo v temni noči na visoko morjé.
661 VI  |          pozvanje, zgruden je oatal v svojem kotiču, dobro vedši,
662 VI  |            koj zapazil, tako je bil v svoje molitvice zadobljen.
663 VI  |          živeti, daj, zagreznima se v morje!" Janez to čuvši,
664 VI  |           kviško pripravljen se koj v morje zagrezniti. "Janez!"
665 VI  |       zagrezniti. "Janez!" izklikno v tom trenatku spred njim
666 VI  |             brže, le brže skoz okno v morjé, drugač naji zasačiju!"
667 VI  |          jih požrla bila. – Pol uže v naskoku, se čutita od vzad
668 VI  |          papežev poslanec, ki ga je v Bežigradu s njegovim očetom
669 VI  |          kuševaje, ter mu s solzami v očeh se zahvaljivali za
670 VI  |             pa takole prišlo. Papež v Rimu je čul, da je nek sila
671 VI  |           nek sila veliko krstjanov v Algiru vsužnjenih, ki zastonj
672 VI  |              naj se darovi sabiraju v namen odkupljenja krstjanskih
673 VI  |             krstjanskih vsužnjencev v severno-afrikanskih predelih.
674 VI  |           papež uže mogel enu barku v Algir poslati. Pripetilo
675 VI  |        poslati. Pripetilo se je, da v svojega sporočnika ravno
676 VI  |     izobčivnim pismom poslal. Turki v Algiru i v ostalih berberskil
677 VI  |            poslal. Turki v Algiru i v ostalih berberskil državah
678 VI  |      obotavlja. Uže prvi dan, ko je v Algir dojadral, je imel
679 VI  |              da na večer opet nazaj v Rim odjadra, kar pride Arabčanova
680 VI  |           Papežev poslanec je ravno v raznom razmišljevanju poleg
681 VI  |           ko Janeza zagleda, spozna v njem svojega nekdašnoga
682 VI  |            ječe. – ~Vsi na barki su v svojem veselju papeža obožavali
683 VI  |            su svoje peneze darovali v odkupljenje svojih krstjanskih
684 VI  |          Beligradom. Vidila sta uže v duhu zelene domače trate,
685 VI  |       Tretji dan se jim uže prikaže v daleki daljini kakor črni
686 VI  |            grčkih cekinov, ktere je v Algiru Arabčanu za njega
687 VI  |      krstjanskih vsužnjencev, ki še v Algiru zdihujeju po turskih
688 VI  |             I tudi to mi je bog dal v moji Marjetici!" Ko papežev
689 VI  |            spregovoriti, le trohicu v dar vzeti, ga srčno objame,
690 VI  |     mladenča, kakšnoga še ni najdel v nobenom drugom narodu. Celó
691 VI  |           nevaršin nazaj pripeljala v ljubu domačiju. ~Po poti
692 VI  |           Šel je tudi on na Ogersku v tursku vojsku, al prepozno
693 VI  |            plemenitašev Sibinjaniču v pomoč priskoči, ki je ošabnoga
694 VI  |            i slavu celjskoga imena. V malo letih je uže streha
695 VI  |         Strašna zares je šiba božja v svojom tepenju! I gorje
696 VI  |        ravno na velikonočnu nedelju v Teharju. Češnje i trombentice
697 VI  |          sta bila Janez i Marjetica v zakonskom stanu, dobro sta
698 VI  |            pa nista nikada obračala v puhlo napihovanje i štimanje
699 VI  |            svojih vnukov kterim sta v dolgih, zimskih večerih
700 VI  |          stoletja do današnjega dne v teharski okolici ohranila. ~