Part

 1 II|                      II. Grof i menih.~Celi pot čez hrib su fantje
 2 II|       njegovih želah poprašaje. Menih jih za prenočišče prosi.
 3 II|       bilo proti dostojanstvu. ~Menih se je vseh teh norčarij
 4 II|        bi to moralo biti, da ta menih bojno orožje na skrivnem
 5 II| klobučno obrobje postavi, –tudi menih svojega. Vse je tiho, da
 6 II|   skrivnom kod sebe nosil. Tudi menih se zagovarja, da jemu še
 7 II|       prispodobi kaj takoga." ~"Menih je počasih kakor tat svoj
 8 II|  službenik božji," – mu odvrati menih veličastno. – "S častjo
 9 II|         grb celjskih grofov!" – Menih ošabno začudenom društvu
10 II|    ogluši. ~"Da – da" – sastoče menih. ~"Le brže, le brže s resnici
11 II|        bi" – nadaljuje lažnjivi menih v vedno večem drhtjenju – "
12 II|   Tvojega gospodara!" ~Lažnjivi menih nemo glavoj zakima, Vsi
13 II|    opirati!" ~"Danas, danas!" – menih brže odgovor da – "Vse Vam
14 II|          Danas, je djal grof" – menih dalje pripoveduje – "bo
15 II|    vzremirivala da jih je morda menih le za nos sem k mlinu vodil,
16 II|       uže sámi v pest prišli." ~Menih pa, to čuvši, kihne i se
17 II|         i nepokoj delaju! Pravi menih bi moral sdaj klečati v
18 IV|      teh beračkih cunjah snočni menih tiči. Skoro, da ne probledi,