Part

 1 I  |          To izrekši se nehoté jegova krepka desna milo okol njenih
 2 I  |     Janez! Živila poleg njega jegova prihodna zaročnica!" – se
 3 II |     vedel stari Zagorc, da mu jegova Frančika na gradu zdihuje
 4 II |       bradu kapljale, zastonj jegova darila, zastonj vse jegove
 5 II |       Škoda da ga ni sdaj tu. Jegova pest izdá toliko, kakor
 6 III|      jegovi krepki život, vsa jegova cenjena moč mu obnemagaju.
 7 III|   rešil! Kolikokrat je segala jegova nedositljiva roka v moju
 8 IV |     zelo truden, al vendar mu jegova vroča glava ni dolgo zaspati
 9 IV |       čestitovalo! Posebno pa jegova žlahta. Strici i tetice,
10 V  |      malo okrepčal. Prevelika jegova slabost mu še govoriti mnogo
11 V  |   podal. Srečno je priplavala jegova barka čez jadransko morje
12 V  |     Daleč je slovela po svetu jegova pobožnost i modrost. Nazadnje
13 V  |  odvezati more, je pogubljena jegova duša na vekomaj! ~"I to
14 V  |   slej, – enkrat gotovo Te bo jegova roka na skrivnem zgrabila.
15 V  | lastnine, kamor ne doseže več jegova žeslo. ~"Al kam?" – ga Janez
16 V  |      bil odsihmal tako rekši, jegova desna roka. ~Cele tri mesce
17 VI |    kotiču, dobro vedši, da mu jegova prevelika žalost ne bo dala
18 VI |    slaveč i hvaleč, ga jih je jegova nevidljiva roka srečno skoz