Part

 1 I  |          rekoč: ~"Daj, povej bar meni Marjetica, čigar misli Te
 2 I  |           kaj pa, le hitro reči, meni se mudi." ~"Drugoga nič,
 3 I  |         na to pot napeljala. Saj meni vse pove, kar le na srcu
 4 I  |   graditi. Počasih pride bliže k meni, i dasiravno ga nisàm naprosila,
 5 I  |        bilo, vež narezanih jih k meni donese, dolj na tla položi,
 6 I  |       povedati. – Kaj? le hitro! meni se mudi! – me radovedno
 7 I  |        kako!" – pristavi drugi. "Meni se je enaka godila" – doda
 8 III| razplesti se mora kako i kada bo meni volja, po mojih poveljah! –
 9 III|        predrzneš več drugikrat k meni bez poziva priti! Zapamti
10 III|         kažite, da drugač ni pri meni pristopka. Konja postavite
11 IV |  vprašnje še odgovora ne daš!" ~"Meni je draga, da Ti po pravici
12 IV |         pa se omakne sramotno. – Meni pa sdaj priseži trdnu vernost,
13 IV |          išla, povsod si bil pri meni. – Al se še kaj spomneš,
14 V  |            pridi vendar bljiže k meni; primi me za rokó, da Te
15 V  |         dragih! – Saj ste Vi pri meni, kaj ne? – Ti moj sin si
16 V  |       trpljenja, da si zares pri meni, moj edini Enriko!" ~Nesrečni
17 VI |        do gotovoga sprepričanoga meni, da je le igrača v roki