Part

 1 I  |     ker je zmiraj hotla zadnu besedu imeti. Pengarjev se na levo,
 2 I  |       ji nedadoma Marjetica v besedu seže." ~"Ravno temi besedami.
 3 I  |   kako to ne bi res bilo – mu besedu iz ust uzamem – ko mi je
 4 I  |      raztrešenost opazaje, mu besedu vzameju, rekši, da uže vse
 5 II |   onoga – reče, malo ojstreje besedu postavši – "da ga sám prostovoljno
 6 II |       mu grof sdaj nejevoljno besedu vrže, i s drugimi vitezi
 7 II |      ogleduha. Komaj je še to besedu zgovoril, tako nemilo ga
 8 II |    roparji" – mu ojstro Janez besedu prekosi – "nismo roparji
 9 II | vjetnik!" – mu ponosito Janez besedu prestriže. ~"Gorjé mu, ki
10 II |           Kaj še!" – mu Janez besedu zasukne. "Vas naj bi puščali
11 III|       grof slano i zaničljivo besedu vrže i dalje skoz okno gleda.
12 IV |      razideju, si še vzajemno besedu založiju, da se hočeju pri
13 V  |     jegovih občutkov mu skoro besedu zaduši – "onda naj bo moja,
14 V  |       dolgem molklem objemaju besedu pozvame. – "Glej fantje
15 V  |       s Teboj" mu Marjetica v besedu pade. – "Daj mi, dragi,
16 VI |   ostavil?" ~"Je. Al enu sámu besedu." ~"No kako se glasi ta
17 VI | nikakor ne, je škoda za vsaku besedu, ki ju še dalje zavolj toga