Part

501 V   |             snoči v ječu vržen bil, da ga je samo zvesta spolnitev
502 V   |            bi bil sdaj v ječi, sámo da bi mu še oče živeli! ~"Ne
503 V   |               Janez dalje govori – "da Vas še nekaj vprašam. Djali
504 V   |           nekaj vprašam. Djali ste, da Vas je grof Urh po nedolžnem
505 V   |        priliki le zato zapreti dal, da ne bi se morda po njem zvedilo,
506 V   |           se morda po njem zvedilo, da je od papeža izobčen, kjer
507 V   |           odpre okno i pogleda, kdo da je. Joj! kaj vidi! Urh je
508 V   |  oželeznjenoj rokoj po njih lupaje, da su se kar tresle v svojih
509 V   |        straža" – se dere na glas – "da mojega prihoda uže od daleč
510 V   |        spoznal, i koj je vedil, kaj da bode. Janez se pa obrne
511 V   |             ne, dokler ne rečeš kdo da si! Take su naše povelja!" ~"
512 V   |           svojim gospodarjem! Dobro da Te imam v pesteh, Tebe s
513 V   |       besede zrekši udari pa vratah da kar saksebi razleté kakor
514 V   |   Valikodušno Vam pustim življenje, da se spokorite i odvezu papeževu
515 V   |         vobčil v krščansku društvu, da se hoče rad i zvest podvreči
516 V   |            dvorišču sbrani četiči –"da brže ko mogoče grad zapustimo.
517 V   |             tudi nikada ne bom. Res da se mu je srce skrčilo kakor
518 V   |       potrebno; saj za toliko časa, da se vse to malo pozabi. Tudi
519 V   |          Zmiraj se mi se dozdevalo, da je poglaviti jegovi namen
520 V   |       Tvojih rok rešiti. Ja stavim, da se resnično i korenito nikada
521 V   |           moj dobrotnik i rešitelj, da je v ti zadregi za Te naj
522 V   |            zadregi za Te naj bolje, da grofu iz pota greš, i sicer
523 V   |             izkrenejega prijatelja, da hodi po celi deželi iz vasi
524 V   |          naj narod prime za orožje, da velja se vzdignuti čez sovražnika
525 V   |          široka je ogerska ravnina, da v jeseni udare na turski
526 V   |           strani, i zagotovljam Te, da boš prijazno i dobrodošljivo
527 V   |              Iz celoga grla zauka, "da! na vojsku zoper krvoločnoga
528 V   |             zaukanja omolkne, kakor da ga bi bil v tem trenutku
529 V   |            žalostni; saj su vedili, da grof se ne bo prej pomiril,
530 V   |       dokler ne prideju bolji časi, da se opet smem povrnuti bez
531 V   |         stari dom mojih očakov. Vem da mi Pengarjevi te prijaznosti
532 V   |           Vaša trdna volja, fantje, da me nočete zapustiti," vidno
533 V   |             vidno ganjem nadaljuje –da hočete prostovoljno s menoj
534 V   |         joka i joka i se razjokava, da bi se jeklo moralo raztopiti
535 V   |       voglaru v Pečevnik odpraviju, da tudi za njo ne bo grof vedil,
536 V   |           daj mi s Teboj iti v boj, da na Te pazim, da Te ranjenoga
537 V   |          iti v boj, da na Te pazim, da Te ranjenoga obvezujem da
538 V   |           da Te ranjenoga obvezujem da Te žalostnoga tolažim, da
539 V   |           da Te žalostnoga tolažim, da se radujem s Teboj v radosti,
540 V   |          radujem s Teboj v radosti, da zmagujem s Teboj v zmagi,
541 V   |           zmagujem s Teboj v zmagi, da zdihujem i žalujem s Teboj
542 V   |             bolj je v njega silila, da naj bi ju seboj vzel na
543 V   |          svojega žalovanja, i kakor da bi ju sram bilo, da se je
544 V   |           kakor da bi ju sram bilo, da se je jokala, si obriše
545 V   |           predprtom solzeni obraz. "Da, zares" – reče ponosnim
546 V   |           osoda tako hoče! Al znaj, da Te raji bom mrtvoga menila,
547 V   |        veselja kviško spenja, kakor da bi htelo reči: ktero drugo
548 V   |           Svoje poštenje Vam zadam, da Vam hočem Vaše sinove, Vaše
549 V   |     oddirjali, kaže sled, po kterem da jezdi teharska četa. Ko
550 V   |            čete priklesuri, vidiju, da je komaj kakih četirnajst
551 V   |                Laže, kdor to pravi, da sàm še deček" – jim fantalin
552 V   |       pripravnoga nimaš!" ~"Kaj pak da ne!" – se štimano odreže. – "
553 V   |                Al resobno Ti povem, da si ravno zrel, da Te kakšen
554 V   |            povem, da si ravno zrel, da Te kakšen tursk hlačon v
555 V   |        Kamor Slovenec vdari se reče da izdá! Kako bi pa tudi graf
556 V   |          graf Urh tako mogočen bil, da ne bi imel Slovencev." ~
557 V   |             zvrnul. Vsi su mislili, da ima to svoju moč le v svojem
558 V   |            vtaborili, i sicer tako, da su Turke v gradu od vsih
559 V   |             od vsih strani oblegli, da ni mogla živa duša ne van
560 V   |            Turke v gradu izgladati, da bi mu trdjavu predali bez
561 V   |         dobro založeni i prevideni, da jim je bilo moč na leta
562 V   |           drugu stran razpošiljati, da bi jih bil ohranil veselne
563 V   |           tabor povratila s novici, da iz vrh nekoga visokoga hriba
564 V   |            v svojem belem Carigradu da je junak Ivan Sibinjanin
565 V   |            vojski v njegovu deželu, da se je predrznul mu Beligrad
566 V   |    predrznul mu Beligrad obložiti i da ga hudo stiska. Razsrdil
567 V   |        Razsrdil se je tako nad tom, da su se mu jeznomu bojda ustnice
568 V   |         vojsku janičarjev i spajev, da si reši Beligrad gotovoga
569 V   |          tabor tako na debelo obda, da ni bilo moč ne pet korakov
570 V   |             križare tako razsrdilo, da su uže komaj pričakovali
571 V   |        preizurjen preizkušen vodja, da bi bil v nečas dal trombente
572 V   |        dolgo miren v svoji postaji, da su Turki se začeli iz svojih
573 V   |            i ena v drugu zagrizile, da ni bilo moč razločiti meje
574 V   |        visoko spné, čez njega plane da ga v globočinu nazaj pogrezne, –
575 V   |          nobeden prej ne jenja, dok da se nista oba eden drugoga
576 V   |        hrabrih prsah. To ga oslabi, da začne omagvati. Rama mu
577 V   |          začne omagvati. Rama mu ne da več sekire vzdignuti, štit
578 V   |             sekira čepinju razbije, da se daleč okrog jegovi možgani
579 V   |         vojskoval. Ko Turki vidiju, da je silni krstjanski junak
580 V   |             dobrovoljno, saj vidiš, da si odcepljen od svojih,
581 V   |             si odcepljen od svojih, da Ti od nobene strani ni pomoči.
582 V   |              al samo s tim pogojem, da smem toga ranjenca, svojega
583 V   |       poveljnika, iz bojišča nesti, da mu rane ovežem; morebit
584 V   |       visoko zasuče po zraku, kakor da bi bil hotel tovaršem reči:
585 V   |        svoje naj veče veselje vidi, da mu ni bila nobena na smrt,
586 V   |          prsi grdo razmesarjene, no da ga je le zguba tolike krvi
587 V   |            ravno ga hoče razcepiti, da njegovimi falati Janezu
588 V   |          zavé. Plašno se ogleda kje da je, i ko vidi, da je v turskem
589 V   |        ogleda kje da je, i ko vidi, da je v turskem šatoru si srdito
590 V   |        ravno malo iz šatora stopil, da vidi, kdo v dolini zmaguje
591 V   |         zasliši, stopi hitro k njem da mu brani si oveze odtrgati.
592 V   |         pade. Zdelo se mu je naime, da v Voglarjevem vidi Marjeticu. – – ~ ~
593 VI  |       bojišče vrele. Bilo je, kakor da bi iz tal naraščale, kakor
594 VI  |             iz tal naraščale, kakor da bi z vsakoga vbitoga Turka
595 VI  | sramotno-zapuščeno zagledaju. Skoro da sámi svojimi očmi nisu verovali.
596 VI  |            noči peté pobrali, vidši da nič opraviti ne moreju proti
597 VI  |       postelji. Dozdevalo se mu je, da le sanjal, da je v boju
598 VI  |             se mu je, da le sanjal, da je v boju bil, da se je
599 VI  |           sanjal, da je v boju bil, da se je ranjen iz svojega
600 VI  |             svojega zelenka zvrnul, da su ga s Voglarjevem vjeli,
601 VI  |           ga s Voglarjevem vjeli, i da je vslednič v turskem šatoru
602 VI  |           mnenju tako živo sanjalo, da su falati Marjetične srajčce.
603 VI  |       Janezev vzdihljej k postelji, da vidi je li se je morebit
604 VI  |             opet se mu je dozdevalo da je tudi toga v sanjih vidil.
605 VI  |         jegovomu svetcu!" – reče – "da si se enkrat sprebudil iz
606 VI  |         Ištambol prenesti. Ti se ve da od vsega toga nič ne veš,
607 VI  |           iz vročega čela obriše. ~"Da, da! Tudi Ti si sdaj jegovi
608 VI  |          vročega čela obriše. ~"Da, da! Tudi Ti si sdaj jegovi
609 VI  |          menoj vred! Al hvali boga, da si, kjer Ti je uže suženstvo
610 VI  |             Lagal bi, ako bi rekel, da ni zares blaga duža, ki
611 VI  |            vzdignivši. ~"Tudi, sámo da popolnoma ozdraviš i se
612 VI  |             jegovi sužen biti, sámo da še enkrat svojega tovarša
613 VI  |           dvombe su v njem zginule, da Voglarjev ni nobeden drugi
614 VI  |             ta edina beseda pomeni, da si ju Ti uže po svoje raztumačil
615 VI  |             Ti uže rekel, kak hitro da se Ti rane popolnoma zaceliju,
616 VI  |            mu služe odvrne – "kaže, da še naj manj mesec dana trebuješ,
617 VI  |        poprejšnje moči povratiju. I da bi ravno uže sdaj za odhod
618 VI  |          bil do čistoga sprepričan, da Voglarjev ni nobeden drugi,
619 VI  |            Marjetica" s pristavkom, da si če to reč uže po svoje
620 VI  |    Marjetice! – Srdilo ga je le to, da ju ni uže poprej spoznal.
621 VI  |        služe s novici domu prihiti, da je barka v brodostaju priplavala.
622 VI  |        njimi! Tolažil se je s stim, da je po vsi priliki moral
623 VI  |             veselo izkladanja, sámo da bi se prej zgotovilo, da
624 VI  |            da bi se prej zgotovilo, da bi skoro Voglarjegova vidil.
625 VI  |            ter tje postopati, kakor da bi nekaj prav zvitoga pretuhtaval.
626 VI  |        kazaje, jegov. Arabčan reče, da je; ter mu vse pové, kako
627 VI  |           je; ter mu vse pové, kako da je do njega prišel. Turk
628 VI  |           nemirje krotil. ~"Kaj ne, da se Vam dopada!" – reče Arabčan
629 VI  |        takoga mladenča." ~"Resnično da! – Koliko ga cenite!" Kratko
630 VI  |            tim hočete!" ~Turk se ne da odpraviti ter zmiraj več
631 VI  |            nadjal, pogleda ga kakor da bi dvojil, da je Turk pri
632 VI  |      pogleda ga kakor da bi dvojil, da je Turk pri pravi pameti,
633 VI  |         uvreden očituje, kjer vidi, da Arabčan noče pomesti nabrojenih
634 VI  |       ležeče, imel je v premoženju, da še sam ni vedil kaj i koliko,
635 VI  |          Arabčan zavrne. "Al veste, da mi je več na sužnju ležeče,
636 VI  |        kakor od groma zadet, čuvši, da je na drugoga gospodara
637 VI  |         drugoga gospodara prodan, i da mora koj, bez vse pomude,
638 VI  |         najdti, je bilo proč, kakor da vetar v pleve puhne. Proč
639 VI  |         krvavo si dlane žulil, sámo da bi bil bljizo svoje Marjetice,
640 VI  |             bljizo svoje Marjetice, da bi vzajemno se eden drugoga
641 VI  |        gotovoga sprepričanoga meni, da je le igrača v roki osode,
642 VI  |            na barku priženeju vidi, da ni sám nesrečnež; bilo je
643 VI  |         krstjanskih sužnjev na nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi
644 VI  |         svojem kotiču, dobro vedši, da mu jegova prevelika žalost
645 VI  |            iz tleh vstane, ko vidi, da tudi on ni sam nazaj ostal,
646 VI  |        prišlo. Papež v Rimu je čul, da je nek sila veliko krstjanov
647 VI  |           njih rešitve tako vžgalo, da je dal koj razglas na vse
648 VI  |          vsih dežel toliko nabralo, da je papež uže mogel enu barku
649 VI  |           poslati. Pripetilo se je, da v svojega sporočnika ravno
650 VI  |             zvedli, ter se zakleli, da ne bo nobeden zmed njih
651 VI  |           su njih gospodari vidili, da ima dokaj cekinov, da tudi
652 VI  |       vidili, da ima dokaj cekinov, da tudi ne gleda toliko na
653 VI  |       telesne sposobnosti sužnja, i da se tudi zavolj cene zelo
654 VI  |            Vse je uže bilo naredno, da na večer opet nazaj v Rim
655 VI  |          papežev sporočnik povedal, da grofa Urha ni več! – Da
656 VI  |             da grofa Urha ni več! – Da ga je doletela osoda kmal
657 VI  |     objokujeju i obžaljujeju! Se ve da sàm se zelo nad njimi zagrešila! –
658 VI  |             hočem izpolnivati, samo da mi bu moč!" ~Jaderno je
659 VI  |      odkupljenec še toliko denarja, da je mogel pošteno do svojega
660 VI  |   preplemenitih prevzvišenih misel, da bi se bi sámo le enoga cekina
661 VI  |             papežev sporočnik vidi, da se Janez nikak ne dá spregovoriti,
662 VI  |            bojišču se je pripetilo, da se vname hud prepir med
663 VI  |           srpoga prepiranja je bil, da se prepiravca tako vžgeta,
664 VI  |             prepiravca tako vžgeta, da golimi meči se vzajemno
665 VI  |           pulili i trgali na gradu, da je izgledalo, kakor da bi
666 VI  |              da je izgledalo, kakor da bi bil živi nebeški ogen
667 VI  |             bilo naenkrat razznalo, da sta Mlinarjev Janez i Pengarjeva
668 VI  |       Slovenski jezik nima izrazev, da bi se š njim zadostno dalo
669 VI  |          Stari slovenski običaj je, da se vsaka količkaj važneja
670 VI  |           sovaščanov. Ni dan minul, da ne bi bila Marjetica kakoga