Part

  1 Pred|                Predgovor.~V povabilu na naročbu toga mojega delca
  2 Pred|              se ta moja prva skušnja na polju slovenske književnosti
  3 Pred|              čestitih čitateljev koj na prvi pogled zapazil, da
  4 Pred|              Ako bi se pa vendar kdo na čim spotikal, naj se v naših
  5 Pred|              zadevi po dvapo trikrat na dotično mesto v Gradec,
  6 Pred|      farmeštru v Št. Vidu pri Ponkvi na Štajarskem, ki su me zares
  7 I   |         deteljca. ~Bilo je leta 1456 na večer pred praznikom svete
  8 I   |              kuševalo pozlačeni križ na stolpu svetoanskem v teharski
  9 I   |              motiko čez ramu držala. Na glavi je nesla vrh pisanoga
 10 I   |              pa tako krasnoga, da je na daleko ko naj lepši devojka
 11 I   |          samo oči teharskih fantinov na se vlekla, ampak tudi celo
 12 I   |              smehljaj se ji je igral na njenem obrazu. Dve debele
 13 I   |            je bila opravljena. Janku na zelene ruče, ktere su se
 14 I   |        prevdarjal poprej, se ogledal na vse strani, druge spametneje
 15 I   |               Rada bi jih bila seboj na polje vzela, da bi se malo
 16 I   |            al kaj, – kjer nimam časa na njih paziti! – Glejte, koliko
 17 I   |              gojite, kakor da bi Vam na srcu rasla. – Pa ravno prav,
 18 I   |         kuham vsako leto, tako kakor na juteršni dan za romarje
 19 I   |            pomenljivo jejno levo oko na malo zadej steječu Marjeticu,
 20 I   |           levo oko sosede pomenljivo na Marjeticu – ki je tudi uže
 21 I   |              v naših Teharjah, da je na več sedmij, venčanjev, kolin
 22 I   |             imeti, da su tako vestno na svojega edinca pazili. ~"
 23 I   |         jerbašču z glave, ju postavi na tla, dene svitek vrh nje,
 24 I   |             veš da Ti vse spolnujem, na čim le veselje imaš, kar
 25 I   |         cepetala, od kterih je desno na ti levo na drugi strani
 26 I   |           kterih je desno na ti levo na drugi strani prelaza imela. "
 27 I   |            znala, su šle jejne ustne na široko i na dolgo, da je
 28 I   |              jejne ustne na široko i na dolgo, da je strahota bila
 29 I   |             kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; –
 30 I   |            tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; – pa kako
 31 I   |           grada odpravili se je sama na svoju roku lotila kuhinskoga
 32 I   |           babca dnar ima, da ga celo na posodilo daja. Tudi od rodbine
 33 I   |         pozmrlo. Naj bolj je pa bila na svoj sam stan štimana, vedno
 34 I   |             port imela. Sedela ji je na zatilniku; kakor zelnata
 35 I   |           besedu imeti. Pengarjev se na levo, Martnačka i Marjetca
 36 I   |              Martnačka i Marjetca pa na desno razidu. ~Komaj su
 37 I   |          opet svoj vratilnik zasuče, na tihem Marjetci kazaje, naj
 38 I   |             plot prideju, da su bile na sámem, povzame Martnačka
 39 I   |           jaz ga bi bila počasih uže na to pot napeljala. Saj meni
 40 I   |            Saj meni vse pove, kar le na srcu ima; no za kaj ne bi
 41 I   |          Debelo me pogleda i noga mu na lopati obstane. S prvoga
 42 I   |              jih k meni donese, dolj na tla položi, ter hoče, da
 43 I   |             te tudi po strani gleda, na nobenoga se prav zanašati
 44 I   |              tudi bez groša ne bo; i na kar sadašni mladi svet naj
 45 I   |             Ja sàm čakala, kaj če on na to djati. On kakor se mi
 46 I   |           delam. – Sdaj sàm mu mogla na tanko pripovedati, kako
 47 I   |         molikom staviti; tam usajaju na odredjenem kraju rante i
 48 I   |            hteli selo naseliti; opet na drugom dotičnem prostoru
 49 I   |       klobuček iz zajčne klobučevine na levoj strani glave s rumeni
 50 I   |             ne bi kdo zapazil plena. Na mirno krivom nosu mu je
 51 I   |       stisnuli, i mojega očeta Turki na brežkem polju vbili, me
 52 I   |              omračilo. Sámo Janez je na svojem mestu obstal, ne
 53 I   |            si sám pri sebi misli, je na ljepši prilika š njoj govoriti,
 54 I   |               da ne bi bilo zdravila na svetu za Tvoje trpljenje! –
 55 I   |            pomoč biti." ~"Ako mi kdo na tom svetu pomoči more, si
 56 I   |             ko sàm Te s očetom vidil na polje iti, trdo naprej vzel. "
 57 I   |          naprej vzel. "Ja" ali "Ne," na oboje sàm pripravljen, na
 58 I   |            na oboje sàm pripravljen, na oboje vem kaj imam storiti.
 59 I   |            Molčé nagne svoju glavicu na Janezeve prsi, ki ju goreče
 60 I   |        ljubiti." – Srčneje stiska ju na prsi svoje, poljubi jejno
 61 I   |            Naenkrat vsi vtihneju, se na levo na desno razdelé i
 62 I   |             vsi vtihneju, se na levo na desno razdelé i eto! Pengarjev
 63 I   |      Pengarjev mu podatu desnicu uže na pol pota obstrežeju se prijazno
 64 I   |              rekši, da uže vse veju, na Martnačku kazaje, da od
 65 I   |            ako le poštene misli ima, na čem tudi ne dvojiju, kjer
 66 I   |            naj poredneji fant v vasi na glasu bil; da su veseli
 67 I   |            zadala, da jih hoče kakor na slučaj skupaj pripeljati,
 68 I   |          Pengarjev sdaj celo društvo na večerju povabiju. ~ ~
 69 II  |         kakor veverca v vas poteče i na ravnost k Pengarju. Skoro
 70 II  |             kuhinji prikazala, ji je na potu bila. Švigala je po
 71 II  |          Dekla donese celi kup ognja na pokrovalki, al komaj stopi
 72 II  |          tresk spod ognjišča vzame i na tretji spodpihljaj se uže
 73 II  |          druga jedilna orodja prati, na mizi v veliki hiši pokrivati
 74 II  |              je vse šlo v redu kakor na kolovratu, ena je drugi
 75 II  |              i Marjetica spred očeta na tratu, jih za blagoslov
 76 II  |          Pengarjev položiju obe roke na njih "Vslišu me vsegamogočni
 77 II  |           prvi sedež za mizi vkazaje na kterem su sámi bili poprej
 78 II  |            stari Martnački v kuhinju na ušesa nesle, kjer su se
 79 II  |          popivalo i zdravic popevalo na sreču zakona obljubljencev,
 80 II  |          sreču zakona obljubljencev, na še dolgo življenje staroga
 81 II  |            življenje staroga očeta i na celu Pengarjevu hišu. Tudi
 82 II  |             rajnih Mlinarjevih se je na spomin vzelo. Celó na zdraveje
 83 II  |             je na spomin vzelo. Celó na zdraveje i srečnu juteršnje
 84 II  |        pozabili eden drugomu napiti. Na zadnje še kuharicu Martnačku
 85 II  |           Martnačku v hišu prisiliju na kozarec vinca. Ni starki
 86 II  |              v ormaru, bilo ji je le na česti ležeče, da se na njo
 87 II  |            le na česti ležeče, da se na njo ne pozabi, ki se je
 88 II  |              vdeležbal i skoro čisto na sé i na čast svojega stana
 89 II  |      vdeležbal i skoro čisto na sé i na čast svojega stana pozabil.
 90 II  |             da ta menih bojno orožje na skrivnem kod sebe nosi.
 91 II  |         zapazil pove pri priložnosti na tihem Šimekovem Tonetu ko
 92 II  |         kazivec tu sem zraven mojega na obrobje!" – Vsi se nad tem
 93 II  |             vsaki svoj desni kazivec na klobučno obrobje postavi, –
 94 II  |             namirava. Sdaj nadaljuje na pol prot menihu obrnjen, "
 95 II  |              pričejočih bojno orožje na škrivnem kod sebe nosi,
 96 II  |           Vse ostane tiho, eden čaka na drugoga; al kjer nobeden
 97 II  |            se kod njega orožje najde na skrivnom zatajeno!" – Godrnanje
 98 II  |              noža drugo bojno orožje na skrivnom kod sebe nosil.
 99 II  |             zunaj Vašega društva. No na me morda ne bodete slutili,
100 II  |          toga oskrunjenje moje osebe na dno pekla." ~Ko se opet
101 II  |              hoče, vidi, da su se mu na mizi slonečemu gumbe na
102 II  |              na mizi slonečemu gumbe na njegovi opravi opet same
103 II  |            blisk v prsi seže, ter mu na enkrat obadva noža iz opasa
104 II  |             držeč. – Al ni to orožje na skrivnem kod Vas bilo!" –
105 II  |              še enkrat ponovi – "bol na tanko noža, i gorjé mu,
106 II  |             zvezdami se najde umetno na rogu vrezan. ~"To je grb
107 II  |           poiskati. Ta nož, ki se je na turških srcah krvi piti
108 II  |              se od straha kakor šiba na vodi. Bled ko stena jim
109 II  |         gospodarja – kteroga grb ste na nožama vidili?" ~"Zakaj?
110 II  |              brže, le brže s resnici na dan! Drugač se hočeta bratiti
111 II  |          dirnulo, da su se koj mogli na klop za peč vsesti. Na celem
112 II  |         mogli na klop za peč vsesti. Na celem životu su se tresli. ~"
113 II  |            hudobije vganja naši grof na svojem gradu, ki nima straha
114 II  |         snažna deklina je bila! Celó na sámem carskem dvoru ni bilo
115 II  |          pohotnost. Napravi se kakor na lov. S psimi, s škanjci,
116 II  |              kakor tolvajski vojvoda na ravnost prek Savine v kosničku
117 II  |        zastonj, psi su ju obkolili i na nobenu stran ji ni bilo
118 II  |          potem je zdihovala Frančika na celjskem gornjem gradu,
119 II  |             uže dolgo ne tako srečen na lovu bil, kakor danas v
120 II  |        Zagorc, da mu jegova Frančika na gradu zdihuje i bolje bi
121 II  |           sprela i spomladi sbelila, na konjiča nakladí. Poleg toga
122 II  |         grčkih cekinov, ktere je bil na skrivnem v jutršnu namenil
123 II  |     gornjo-celjski grad. Grofa najde na prostranem gradskem dvorišču
124 II  |        konjiča preda. Zagorc pa pade na kolena spred grofa. "Mogočni
125 II  |        zadevah, i kakor bojne brazde na mojem obrazu svedočiju,
126 II  |             Zagorc ga noče spustiti, na tleh se za njim pleza proseč
127 II  |             Trepečoj rokoj Marjeticu na svoju stran potegneju, kakor
128 II  |           imam, i te tudi varvati, i na te paziti hočem. – ~"Vse
129 II  |          besedah pa plane Zagorc gor na noge, kakor da bi bil se
130 II  |          Ptujec naj le strahom stopi na ta kraj ki naj le kačam
131 II  |        kletve. On pa to izrekši hiti na pokopališče k svetomu duhu
132 II  |             bila v prevroči revnosti na zatilnik zlezla, da su ji
133 II  |           odgovor da – "Vse Vam hoču na tanko razodeti, sámo najte
134 II  |           tudi v meniški spreopravi. Na zgovorjeno znamnje od zvan
135 II  |           usta zamašili i onda siloj na bližni Bežigrad odnesli,
136 II  |           Kaj bi bilo, ako bi ga šli na voglajnski most čakati Tam
137 II  |             porine svoj klobuk kakor na zabavljenje, na stran. Eden
138 II  |         klobuk kakor na zabavljenje, na stran. Eden za drugom zauka.
139 II  |          oglasi. Šimekov Tona ga koj na ukanju spozna. ~"To je Koštomajev
140 II  |              Janez razpostavi straže na vsih četirih, oglah kozolca
141 II  |             ga tukaj pričakujeju uže na drugi strani mu jegovoga
142 II  |        odvračalo od te sumnje, da se na drugi strani naraščena Voglajna
143 II  |            tiho, Janez!" – reče Tona na pol glašno. – "Ne vem, al
144 II  |           bedast, dragi Janez," – mu na uho zašepta – "kaj misliš,
145 II  |              je tim zašumenjem grofa na kozolc opreznoga napraviti,
146 II  |         kozolcu ni prevarno dozdelo. Na Tonetovo pretenje opet vse
147 II  |              je vse mirno, še listek na jagnetu se ne trese; to
148 II  |              je bila pa kakšna mačka na mišljem lovu. Vam se koj
149 II  |        ljudje kuševali! – I ako tudi na kaj resnobnog dojde, kar
150 II  |             Vajni roki, kar je sedlo na biku! – Kar sàm si predvzel" –
151 II  |             ne s dobrim, pa s hudim. Na pol pota pa ni moja navada
152 II  |           pripelji svojega vrana sem na svitlo, da se priliči, je
153 II  |              Naglo seže po njem – al na rogu všlata uže ptuju roku.
154 II  |              tukaj v zakotju stregli na memgredoče; ki tedaj zaslužujete,
155 II  |        vendar v boljem kakor smo Vas na Vašem potu obstregli; i
156 II  |         visoki kneževski stan! – Ali na taki način si nočemo mi
157 II  |       prostovoljno pa siloj. Koj Vas na rame zadenem!" ~"Kam!" ves
158 II  |          Petelini v vasi uže kličeju na dan, drugač Vam sramotu
159 II  |         dekleta naše, da jih vlečete na Vaši grad, da jih zapirate
160 II  |             Turkom, ktere bomo skoro na ogrski i hrvatski meji napadli.
161 II  |       omadeži poštenje mojega imena, na čim mi je vse ležeče. –
162 II  |        godrnja proti Vam i Vašim dan na dan večim zločinjenjem!
163 II  |            se, da nam ne pridete več na takem potu v pest, kakor
164 II  |        srdito sobmi škripaje, – vsak na svoju stran. ~ ~
165 III |              uže precej visoko stalo na temno modrem nebu obsijaje
166 III |             ogledvaje bistrim očesom na sve strani, je li ne bi
167 III |         vidil, menil bi bil, da vidi na smrt obsojonoga spred seboj,
168 III |        sitnarije. Še streha mi ne bi na gradu ostalo. Poznam vas
169 III |          prvo moram novoga načelnika na svoju stran dobiti. Zlatom
170 III |            izbu stopivša se naenkrat na vés glas zasmeji i od samoga
171 III |        grofovi resnobno-grenki obraz na posmehljaj prisili. ~"S
172 III |             slavljeno ime Kristusovo na veke vekov!" – tako pozdravi
173 III |          čest i poštenje vsim vernim na zemlji, kteri su dobrih
174 III |             čakaj mojega odgovora!" ~Na to neočakovano, neprijazno
175 III |           stojite, Urh grof celjski, na kteroga je to pismo naslovljeno?" ~"
176 III |              tedaj pismo naslovljeno na Urha, celjskoga grofa, daj
177 III |             preje rekel, naslovljeno na Urha celjskoga grofa! I
178 III |            beričem – "toga" – prstom na poslanca kazaje – "ter mi
179 III |          opet sám v izbi, začne bolj na tanko papeževo pismo ogledavati.
180 III |           Ritensko mizu poišče da se na njo nasloni. Celi jegovi
181 III |            morala ta nesrečna novica na tešče Urha dirnuti, ves
182 III |            je da je grof jega zazval na račun zavolj snočnoga pripetila.
183 III |              kotu, kakor maček, kada na parni na vrabče pazi. Grof
184 III |           kakor maček, kada na parni na vrabče pazi. Grof mu je
185 III |          naprej vlekel, koliko da ga na leto košta, da je najbolje
186 III |                 Še enkrat" – mu grof na zadnje reče, – "še enkrat
187 III |        ogerskih državnih zadevah. Le na ta način se zamorem spodmuznuti
188 IV  |            kteri su včera grofa Urha na njegovem ponočnem deklečjem
189 IV  |       prideju se hočeju raziti vsaki na svoj dom. ~"Veste kaj, fantje," –
190 IV  |           nastajala poleg Voglajne i na bljižnjih travnikih. Po
191 IV  |             njim ju srednji vbere, i na zadnje ta veliki med nji
192 IV  |           skrivnu čutljivo strunicu, na kteri bi se bilo odmevalo.
193 IV  |          odzgonenju nabijeju štuke i na vse četiri strani pokneju,
194 IV  |             I akoravno nas povzdigne na plemski stol, i mi čez vse
195 IV  |              našega soseda. Akoravno na babje besede ne dam ne vinarje
196 IV  |            ko sva se prav po slučaju na naši senokoši srečala, pod
197 IV  |          treske cepal i to čul. Celó na perišču, mi je rekla, je
198 IV  |     spredobraznikom i sojstrim mečem na čelu naše čete. Sanjal sàm
199 IV  |             tem razgovarenju prideta na razkrižje pota. Roke si
200 IV  |           solnce prvokrat prav gorko na njega prisije. Kmal po očetu
201 IV  |            grof Urh i jegovi ogleduh na misel – prestrašena vrv
202 IV  |            uže čuti za roku prijeta. Na ves glas zakriči. Pa ko
203 IV  |           skoro nevedoma pripeljala. Na Marjetični krič je vse iz
204 IV  |            tistu sposebnost, da eden na drugem koj na prvi pogled
205 IV  |    sposebnost, da eden na drugem koj na prvi pogled vsaku naj manju
206 IV  |            spozna. Tudi Marjetica je na Janezu koj neku otožnu zamišljenost
207 IV  |       sočuljivosti strastno objame i na svoje prsi stisne. – Al
208 IV  |               škaf nalije, ter ji ga na glavo vzdigne. Kakor da
209 IV  |            plehnate mlečne posodice. Na srebernem pasu ji je visel
210 IV  |           srebernem pasu ji je visel na desni strani nožiček. Okol
211 IV  |         Nisàm htela, da bi bil dolgo na me čakal. Glej zato sàm
212 IV  |              iti moral!" ~V Sovodni, na pol pota med Celjem i Teharjami
213 IV  |        predvzel si je celi dan dobro na toga beračuha paziti. ~Pač
214 IV  |          položil, da bi romarje bolj na se oprezne delal; pod lipi
215 IV  |              pod lipi tam v senci je na vozičku eden ležal, bolj
216 IV  |             mrljivo prebiraje jagode na paternoštru. Ta i jejna
217 IV  |            Ta i jejna soseda ste obe na so moč kričele; ena je drugu
218 IV  |       nabiraječ. ~Janez se je nalašč na vse strani po beračih oziral,
219 IV  |              ostalim pa veleva dobro na pohištvo i živinu paziti,
220 IV  |            Zatoraj se opet ozdigne i na ravnost v farnu crkev gre
221 IV  |           tako pobožnoga. ~Dolgon je na kolenih klečal spred velikem
222 IV  |           leto mnogo Celjske gospôde na božji pot prišlo. Poedine
223 IV  |           mnogovrstnih zadevah. Kako na primer v vinogradih kaže,
224 IV  |            je li uže zavira, sdaj je na zabelj pazila, vilicami
225 IV  |           morda čim razžalila, da mi na moje vprašnje še odgovora
226 IV  |        uzroka ni kakor to, kar si mi na potu pravil, bi moral vesel
227 IV  |     zdravljica za zdravljici. Berač, na kraj mize sedeč gloda svoju
228 IV  |            poglodavši, nasloni glavu na lakte, ter se dela, kakor
229 IV  |             včasih je pa celó dihelj na se držal, sámo da mu ne
230 IV  |         nekoliko časa reče Tona bolj na glas: "Kaj ne Janež to je
231 IV  |              krznar naredil, mu pade na tla. Janez, ki ga je prijel,
232 IV  |            bo, ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju zasačimo!" – ~
233 IV  |             Vse je uže bilo naredno. Na vzvišenem mestu je stal
234 IV  |               Spred šatora sta stala na straži dva orjaška viteza
235 IV  |             i črnimi spredobrazniki. Na desno od grofovoga šatora
236 IV  |             za viteze i ptuje goste; na levo pa za teharskoga župana
237 IV  |            bil precej veliki prostor na četiri ogle zaprežen, da
238 IV  |          Zvunaj zapreg je sve vrelo. Na vsih obrazih se je izraživala
239 IV  |              izraživala radovednost, na koga da če načelničtvo priti.
240 IV  |              začne, kolikor se mu da na glas takole brati: "Možje!
241 IV  |             Vsaki zapiše ime tistoga na tabljicu, kteroga vóli,
242 IV  |            tabljici žje ju pogleda i na stran položi; i kjer je
243 IV  |              stran položi; i kjer je na vsih tabljicah eno isto
244 IV  |           eno isto ime stalo, su vse na enu stran prišle. ~Vse je
245 IV  |              dobru glavu viši. Pogum na visokem čelu hrabrost na
246 IV  |             na visokem čelu hrabrost na lepo krivem nosu, predrznost
247 IV  |          opašiju, mu bronastu čeladu na glavu nasadiju, siroki železni
248 IV  |        nasadiju, siroki železni štit na levo ramo obesiju, i novo
249 IV  |              Janeza vzdigneju fantje na njegovem širokem štitu sedečega
250 IV  |      njegovem širokem štitu sedečega na svoje rame ter ga med narodom
251 IV  |            je htelo š njim govoriti. Na zadnje še celó stara Martnačka
252 IV  |              Te zmiraj seboj jemala, na pašu, na perišče, v crkev,
253 IV  |        zmiraj seboj jemala, na pašu, na perišče, v crkev, v vas.
254 IV  |              Vem, da Vi mladi ljudje na take znamenja me pomarate;
255 IV  |             vsakokrat vrnuli, ako su na tešče kakšnu babu srečali
256 IV  |              Zatoraj sàm danas dobro na sovu pazila, kam je zletela.
257 IV  |      Srebrotnika vzdignul sivi orel, na ravnost na mračnaka letel,
258 IV  |       vzdignul sivi orel, na ravnost na mračnaka letel, ga v zraku
259 IV  |          čvrsti mladenč se ji je koj na prvi pogled tako dopadel,
260 IV  |          prosti Teharčan?" – popraša na tihem svoju dvorkinju do
261 IV  |         Sjajna žarica ji je rudečicu na ličcah vžgala. Globoki ždihljeji
262 IV  |              i pogosto se je ozirjal na pengarjevo kuhinjsko okence.
263 IV  |         kuhinjsko okence. Da bi bilo na njim ležeče bilo, bi bil
264 IV  |              vendarle razideju vsaki na svoj dom. ~Na ogleduha,
265 IV  |         razideju vsaki na svoj dom. ~Na ogleduha, v svinjaku zaprtoga,
266 IV  |         vidil, kako su fantje Janeza na štitu okol nosili. V grad
267 IV  |         stražu v Bežigradu prevzeti. Na ta način ga je mislil v
268 V   |               ali gre v gojzd ali pa na stražu. Se oboroživši hiti
269 V   |               vikšemu beriču rekoč: "Na! To pismo daj grofu i reči
270 V   |           korenjačkoga plemena! – Al na jetnike pazihati i beričiti –
271 V   |           ječu. V gnjusobnem kotiču, na pol sgnjilem škopu najde
272 V   |           giblje bez ikakvoga obzira na njega. Janeza je skoro groza
273 V   |            tedaj jetnika van iz ječe na svitlo nesti, kjer je vidil,
274 V   |             al – vino vkusivši začne na celem životu se tresti.
275 V   |              vstati: Janez i Tona mu na noge pomagata, ga podpiraje
276 V   |              moj sin tukaj, morda se na Te opiram! – Morda su s
277 V   |              našla. Skoro sta prišla na kakvoga širokoplečnoga viteza,
278 V   |           pri caru tožil, skoro opet na kakvoga prostoga kmetiča,
279 V   |             visoke postave razpetima na obe strani vkovanima rokama,
280 V   |             ga jegovih spen rešita i na svetlo iz ječe pripeljeta,
281 V   |            vès ostali svet uže davno na me pozabil – na me živoga
282 V   |            uže davno na me pozabil – na me živoga pokapanoga!" –
283 V   |         svetinica edini moj spominek na Vas. Vso moje blago mi je
284 V   |      starčeku vroči. Duhoven ju bolj na tanko pogleda, jejni napis
285 V   |                  Moj oče! Moj oče! – na vès glas zavpije ter sarčeka
286 V   |              trgovec s mnogim blagom na Dunaj podal. Srečno je priplavala
287 V   |           blago iz barke izkladati i na konje natovoriti. Pet sto
288 V   |             dan skoz okence ki se je na ječnih vratah odpiralo,
289 V   |     osiromašila, da je nazadnje celó na beračku palicu prižla. Sin,
290 V   |              ravno jega poziv zadene na celjskoga grofa Urha izobčivno
291 V   |             menil i gotovo mu ni več na misel prišlo, da ga še enkrat
292 V   |     ogrevajoče žarke čutim še enkrat na svojem obrazu. Četirdeset
293 V   |          obsijalo. Celó edino okence na moji ječi su mi bili zamrežili!
294 V   |              sámo boga! – Moli za me na zemlji ja ču za Te pred
295 V   |             desnicu. Ko starček boga na križcu ošlata, hrepeni na
296 V   |            na križcu ošlata, hrepeni na blede svoje usta ga stisnuti. –
297 V   |         vbije kakor stekloga psa tam na ulici! Ako pa vmre v tem
298 V   |            je pogubljena jegova duša na vekomaj! ~"I to vse sdaj
299 V   |       vekomaj! ~"I to vse sdaj tudi, na našega grofa spada!" ~"Vse!" ~
300 V   |             se zasliši močno trkanje na dvoriščnih železnih vratah.
301 V   |            je lepa straža" – se dere na glas – "da mojega prihoda
302 V   |           drugač Vas dam vse poredom na kolce nabiti!" – Tone je
303 V   |               Fantje! sdaj pa le brž na orožje! Ja kot Vaši načelnik,
304 V   |              i vsi hitiju za Janezem na dvorišče. Grof je hudo razsajal
305 V   |          ravno tako se zalete fantje na beričku drhal. Prvi kmal
306 V   |            pod udarci ojstrih mečev; na skoro su dvoriščne vrata
307 V   |           šiba. Akoravno je bezsrčno na kolenih slivkaje prosil
308 V   |              dvoboju. Brže mu hočeju na pomoč priskoči. "Nazaj!" –
309 V   |             grofa. Grof se je hrbtom na dvoriščino ozidje naslanjal,
310 V   |        Janezu branil. Janezu ni bilo na tem ležeče, grofa ubiti:
311 V   |            opazivši, skoči od strani na njega, ga za desnicu zgrabi
312 V   |               mu očituje, veličastno na mrtevca kazaje – "al Vas
313 V   |              mene, moja roka se noče na Vami omazati. Valikodušno
314 V   |             besede grofa spremenile. Na kolena pade spred poslanca –
315 V   |              vrat spremi. Grof odide na videz do živoga skesan. ~"
316 V   |           sdaj pa le hitro opet urno na noge" – veli Janez svoji
317 V   |             noge" – veli Janez svoji na dvorišču sbrani četiči –"
318 V   |             gotovo Te bo jegova roka na skrivnem zgrabila. Svetujem
319 V   |         praša. ~"Glej, preljubi moj, na Ogerskem se sbira velika
320 V   |         svojega namestnika je poslal na Ogersku Ivana Kapistrana,
321 V   |           ravnina, da v jeseni udare na turski Beligrad. – Glej
322 V   |              celoga grla zauka, "da! na vojsku zoper krvoločnoga
323 V   |            mojega rajnoga očeta vbil na brežkem polju" sklikne –
324 V   |          prišla mu je mila Marjetica na um. Vse svoje srčne težave
325 V   |          danas proti ogerski meji se na pot podati. Med tem pogovarjanjem
326 V   |            sramôte krvjoj ne opere. ~Na Janezevem čelu se je grbančila
327 V   |             včera sàm prisegel ravno na tom mestu neprelomljivu
328 V   |            pod lipi ste me Vi fantje na štitu povzdignuli ko svojega
329 V   |              oteti. Še danas odrinem na Ogersku. Nevarno i predrzno
330 V   |              kteri namirava v jeseni na turski Beligrad vdariti.
331 V   |         zemlju, v ljubljene Teharje, na dragi stari dom mojih očakov.
332 V   |            Nočemo Te samoga, puščati na vojsku! Po Tvojem odhodu
333 V   |          prisegli, smo Ti zaprisegli na veke, samo smrt nas naše
334 V   |        fantje se prekrižaju, skočiju na nogé i hité slovó jemati
335 V   |             odhod. Marjetica pa pade na prsi Janezeve, joka i joka
336 V   |            sbrali, vsi v orožji, vsi na bistrih konjičih, kteri
337 V   |             mi s Teboj iti v boj, da na Te pazim, da Te ranjenoga
338 V   |              da naj bi ju seboj vzel na vojsku. Ljubezen do Janeza
339 V   |            pod rajnim grofom Ermanom na ogersko šel v tursku vojsku,
340 V   |             morda kakšna druga misel na um prišla, to ti bilo težko
341 V   |            sedi Janez visoko v sedlu na svojem zenku. Mlado ždrebe
342 V   |               i nazadnje še popraša: na čim bi ga opet spoznal,
343 V   |            nič pregrešnoga v njem. I na ukanju čestivredni gospod,
344 V   |              vsih skup preko pedeset na številu. Eden je bolj po
345 V   |             hlače nosiš" – dostavlja na polj šaljivo Šimekov Tona – "
346 V   |           sàm brž, ko ste Vi odišli, na Pengarjev spašnik letel,
347 V   |                Kobilicu nazaj zaženi na spašnik, očeta pa lepo za
348 V   |             prašina vali. Poznam jih na njihovih bronastih čeladah
349 V   |         njihovih bronastih čeladah i na njihovem jadernem ukanju,
350 V   |          Janeza je celó v svoj šator na obed povabil, ter se priljudno
351 V   |           orožji su se vadili ter si na ta način dolgi čas kratili.
352 V   |        prevideni, da jim je bilo moč na leta dolgu oblegu prenesti. ~
353 V   |               jih je začel vsaki dan na drugu stran razpošiljati,
354 V   |               Teharske fante postavi na njih prošnju v sredu na
355 V   |              na njih prošnju v sredu na naj nevarneše, pa tudi naj
356 V   |            celi križarski tabor tako na debelo obda, da ni bilo
357 V   |            trave. Čez noč su se bili na nasprotnih gričih v trden
358 V   |        mirile. Turki su uže od daleč na križare kričeli, jih garjeve
359 V   |       konjiče i viharu enak prihrume na sredinu turske vojske. Na
360 V   |            na sredinu turske vojske. Na svih straneh se strašen
361 V   |          turskimi vojščaki. Tukaj je na zastavah križ s veličarjem
362 V   |       silneje se naprej vali, i kada na nasprotni val doleti, se
363 V   |     Mlinarjev Janez, daleč spoznaven na svojem visoko-križnem zelenku
364 V   |          teharski fantje zmiraj bolj na široko, i kmal se je bila
365 V   |           četa s Mlinarjevim Janezem na čelu kakor kij zagojzdila
366 V   |      zagojzdila v tursku postaju, ju na dvoje razkalaje. Kakor dva
367 V   |             ni za peden se omaknula. Na obeh straneh enako junačtvo,
368 V   |             Sdaj sám janičarski baša na njega namiri. Janez mahne
369 V   |        poprej. Al tudi on je uže bil na mnogih straneh grdo ranjen.
370 V   |          zgrudi, omotica ga napade i na levo se zvrne iz zelenka.
371 V   |       položita le malo še dihajočega na svilnate blazine. Voglarjev
372 V   |           vidi, da mu ni bila nobena na smrt, akoravno su mu bile
373 V   |     Arabčanov služe opet s nosilnici na bojišče odhiti, Voglarjevoga
374 V   |               Svoju srajcu sleče, ju na kose razkomadi i komadami
375 V   |          hotel ovezu proč vreči, kar na nji zagleda rudečimi nitkami
376 V   |                Marjetica!" – sklikne na glas – i opet v svoju prejšnu
377 VI  |            vedno veče turske čete su na bojišče vrele. Bilo je,
378 VI  |             tirú. Žalostni se vrneju na večer nazaj v tabor. ~Kak
379 VI  |          najde v lepi prostrani izbi na snažni postelji. Dozdevalo
380 VI  |     dolgočasnu daljavu gledal, stopi na Janezev vzdihljej k postelji,
381 VI  |       ranarnik je uže skoro obdvojil na Tvojem ozdravljenju. ~"Tak
382 VI  |         ozdraviš i se okrepiš; zakaj na morju bi bil gotovo v svoji
383 VI  |          odhodu" – vpraša bez obzira na te besede Janez svojega
384 VI  |          Janez svojega dvoritelja – "na mene ostavil?" ~"Je. Al
385 VI  | požrtvavljivo junačtvo, kterim ga je na bojišču brani; od kod drugač
386 VI  |          mrena z očeh otrnula. Misel na Marjeticu mu suženstvo čisto
387 VI  |              veselo je rezala brazdu na visoko mirno morje. Kdo
388 VI  |            srce topilo, ko se je dan na dan barka bolj bližala afrikanskim
389 VI  |         svojimi bezbrojnimi minareti na lepo osolnčnom brežiču! –
390 VI  |         Arabčan je s množici sužnjev na brodostajskom bregu pričakoval
391 VI  |          obstoji. Veselo skoči Janez na afrikansku zemlju iz celoga
392 VI  |             popraša, li je ta sužen, na Janeza kazaje, jegov. Arabčan
393 VI  |              zavolj toga zgubite!" – Na ta način ga je hotel prestrašiti,
394 VI  |          cekinov. – Arabčanu ni bilo na cekinih ležeče, imel je
395 VI  |               Al veste, da mi je več na sužnju ležeče, kakor na
396 VI  |              na sužnju ležeče, kakor na Vaših cekinih! Vzemite si
397 VI  |            groma zadet, čuvši, da je na drugoga gospodara prodan,
398 VI  |            mora koj, bez vse pomude, na drugu barku, ki še danas,
399 VI  |             se oblak razkadi! Bog ve na kakšnoga okrutneža, na kakšnoga
400 VI  |            ve na kakšnoga okrutneža, na kakšnoga krvopivca je prodan!
401 VI  |             odpeljan, po vsi prilici na kakšen suženjski sejm med
402 VI  |         enake misli su ga spremljale na sužensku barku. O kako rad
403 VI  |          Janez sdaj mislil, ko su ga na brodostajskom bregu na sužensku
404 VI  |            ga na brodostajskom bregu na sužensku barku gnali. Nič
405 VI  |       kaštigajočim učiteljem. ~Ko ga na barku priženeju vidi, da
406 VI  |          bilo je krstjanskih sužnjev na nji, da se je vse trlo.
407 VI  |        nesrečneji od Janeza! – Pobit na duši i polomljen na telesu
408 VI  |            Pobit na duši i polomljen na telesu se zgrudi v podkrovju
409 VI  |            podkrovju v temnom kotiču na tla, i znojne srage, debele
410 VI  |           naprej je šlo v temni noči na visoko morjé. Okol polnoči
411 VI  |          barkini vlastnik vse sužnje na krov. Janez se še zmenil
412 VI  |           žalosti razpoči! Sužnje su na krov odišli. Janez sám ostane.
413 VI  |            odišli. Janez sám ostane. Na kolena pade. Moli! Zdihuje!
414 VI  |            pade. Moli! Zdihuje! Sdaj na nasprotni strani temne spodkrovnivce
415 VI  |       postane veliki hrum i štrepost na krovu, vse je kričelo, "
416 VI  |        vžgalo, da je dal koj razglas na vse krstjanske narode razpisati,
417 VI  |       tistoga izvoli, kteroga je bil na grofa Urha s izobčivnim
418 VI  |             zmed njih svojih sužnjev na krstjanske odkupvavce prodajal.
419 VI  |           opravu, nabije turske boje na jadrilo ter se obnaša, kakor
420 VI  |            obnaša, kakor pravi Turk. Na ta način je Turkom oči zbrisal.
421 VI  |          vsih strani su se nu sužnji na prodaj ponujali, kjer su
422 VI  |              da tudi ne gleda toliko na telesne sposobnosti sužnja,
423 VI  |              je uže bilo naredno, da na večer opet nazaj v Rim odjadra,
424 VI  |             Bežigradske ječe. – ~Vsi na barki su v svojem veselju
425 VI  |            ste svoji dolg" – mu reče na to ponudbo, – "kteroga ste
426 VI  |            blagoslovili, i nazadnje, na njih prošnje tudi – poročili. ~
427 VI  |        sloenski meji. Ko prvi stopaj na staru slovensku zemlju storita,
428 VI  |           zemlju storita, poklekneta na sveta tla, jih poljubita,
429 VI  |             grof Urh. Šel je tudi on na Ogersku v tursku vojsku,
430 VI  |           Turki su uže bili otepeni. Na bojišču se je pripetilo,
431 VI  |              se grof kmal vês ranjen na tla zgrudi, i tako pod meči
432 VI  |              roke su pulili i trgali na gradu, da je izgledalo,
433 VI  |            Marjetica priromata ravno na velikonočnu nedelju v Teharju.
434 VI  |         imela. Pengarjev su se ravno na klopi spred hiši sončili,
435 VI  |            enoga za drugom objemaju, na prsi stiskaju celujeju i
436 VI  |              jihne dožvitke slišati. Na slemen strehe je bilo teharsko
437 VI  |              kar sta oba čutila srce na srcu! – ~Stari slovenski