Part

 1 I |    zadubljeni. Klobuk potegneju z glave, uže sem ter tje osivele,
 2 I |     Kakor pere vzdigne jerbašču z glave, ju postavi na tla,
 3 I |     začne polna luna gorostasno z hrvatske meje izvstajati
 4 I | Marjetica, kada nam bo ona luna z Koroškoga ostajala, kada
 5 II|         ju navadno doma nosili, z glave petegneju i prijazno
 6 II|        Skoro je bilo toga treba z hiše donesti, skoro kaj
 7 II|       vdarili, ko v hišu stopi. Z prvoga se je branila kozarca,
 8 II|          je li su tudi ti trije z njegovoga gnjezda." ~Kurižina
 9 II|  oslobodimo." – Janez mu vezilo z rok odveže. – "Hodite bez
10 IV|         Janez odgovori – "da se z toga, kar se je nocojšno
11 IV|     korakov spred njima gre uže z pota. Se za stran vstavši,
12 IV|         vstavši, potegne klobuk z glave ter jih lepo ponižljivo
13 V |  turskem šatoru si srdito oveze z ran strga. "Le teci, teci
14 VI|      tal naraščale, kakor da bi z vsakoga vbitoga Turka po
15 VI|      šatoru se mu je bila mrena z očeh otrnula. Misel na Marjeticu