Part

  1 Pred|        spisal. To sdaj v predgovoru še enkrat ponovim, nadaječ
  2 Pred|            al vse zastonj, odgovora še sdaj čakam. ~Tedaj sàm se
  3 Pred|          motili. ~Zadnjič naj mi bo še dozvoljeno izreči nokoliko
  4 Pred|          strica, bi to delce gotovo še v rokopisu ležalo. Hvala
  5 I   |            snežnikov; naproti je pa še svojimi zadnjimi žarki kuševalo
  6 I   |            kjer su Teharčanje kakor še dandanašnji svoje naj lepši
  7 I   |         Nisàm vedel zares, da si Ti še vzad zaosatala – ji Pengarjev
  8 I   |            vidim, drago dete, si Ti še vrh svoje naloge, da si
  9 I   |           vročini kuruzu okopavala, še prelasta nažela!" ~"Da,
 10 I   |             očetovskomu očesu. Zato še enkrat, ne malo v ostrejem
 11 I   |            brinim, za te babuše, ki še nobena prave prežgene juhe
 12 I   |          imam uže v redu, samo vode še nimam. Moja stara glava
 13 I   |          saj se je od mene naučila. Še sdaj akoravno sam uže stara,
 14 I   |            bila celu uru, i morebit še več tako v enu mer klepetala,
 15 I   |           Dragi tatek, pa nekaj Vas še moram prositi" ~"Kaj? Le
 16 I   |             kuhinsku služila, ko je še grof Erman II. Živel. V
 17 I   |            zelenu bicu, kteri se je še poznalo po opulenih nitih,
 18 I   |             odvratiju. ~"Bog!" – se še enkrat za plotom Martnačka
 19 I   |      Martnačka uže ogleda, je li su še Pengarjev kje viditi, i
 20 I   |            viditi, i ko jih zagleda še pri prelazu stoječih i za
 21 I   |           naj malo hitreje postopi. Še le ko za neki visoki plot
 22 I   |            vsaki tako dela, kter je še nedolžne krvi, kjer ga je
 23 I   |        Janez! – počakaj malo, ja Ti še imam kaj posebnoga povedati. –
 24 I   |            moreš, i tako bo s časom še vse v nemar šlo. Tebi je
 25 I   |      pripeljajte; al to Vas prosim, še pristavi, da od to, kar
 26 I   |     možnarje nabijali ter to, tačas še čisto novu znajdbu pokuševali.
 27 I   |       mlačno razpoložen? Le počakaj še malo, dok možnarje še nabijemo;
 28 I   |       počakaj še malo, dok možnarje še nabijemo; Dramljčanom i
 29 I   |             Dramljčanom i Vojnčanom še bomo parkrat počili, da
 30 I   |           ni besednice čul, kjer se še ni zmenil za to, kar ga
 31 I   |     zaljubljen!" – pravi eden. – Pa še kako!" – pristavi drugi. "
 32 I   |              kakor vi drugi, kterim še živé ljube matere i skrbni
 33 I   |           ve, ako Ti ne morem morda še v pomoč biti." ~"Ako mi
 34 I   |          hočem od Tebe imeti, nocoj še odgovor moram imeti, to
 35 I   |              ja Te ljubim, i dokler še bodu naši fantje ukali,
 36 I   |               me ljubiti, dokler da še bodu fantje slovenski –
 37 I   |             imenom se mi ponašamo – še ukali, dokler da še jim
 38 I   |      ponašamo – še ukali, dokler da še jim bodu rožce za klobukom
 39 I   |           šaljivo rečeju, da jim je še le sdaj jasno, kteri namen
 40 II  |      pobrčka po popelu, je li morda še kaj žarjavice od poldana,
 41 II  |          predrzna roka nanj potrka. Še celó zabel se je bila skoro
 42 II  |             norčarij i šal zbijalo, še več pa popivalo i zdravic
 43 II  |            zakona obljubljencev, na še dolgo življenje staroga
 44 II  |           drugomu napiti. Na zadnje še kuharicu Martnačku v hišu
 45 II  |         fantam. Vsaki se zaroti, da še nikada ni razen svojega
 46 II  |         menih se zagovarja, da jemu še orožja treba ni, akoravno
 47 II  |            zares ni lepo i pošteno, še zraven pristavi, ako morda
 48 II  |            le molikvavci delali, ko še ni bila luč kristjanska
 49 II  |        vmaknuti moralo!" ~Zmiraj su še vsi prste okol Tonetovoga
 50 II  |    nejevoljnost vedno veči prihaja. Še enkrat Tona reč povzame
 51 II  |        nosim orožje kod sebe, ki ga še rabiti ne vem. Ja sam po
 52 II  |           glasom – "le poglejte!" – še enkrat ponovi – "bol na
 53 II  |             carem, ne pred papežem. Še ni pol leta, kakor Vam je
 54 II  |         konjiča nakladí. Poleg toga še naj debeleju ravno odojenu
 55 II  |             iz hjeva vzame. Zadnjič še gre v hišu, ter iz škrinje
 56 II  |            možitev. Pred odhodom se še poškropi blagoslovljenoj
 57 II  |     svedočiju, tudi krv prelival, i še sdaj ko sivi starec sàm
 58 II  |        prošnju ispolniš!" – Tako je še dalje govoril i prosil Zagorc,
 59 II  |             da bi hteli reči, ja te še imam, i te tudi varvati,
 60 II  |             duhu v Celje. Tam najde še ne tri dni stari grob svoje
 61 II  |                Sdaj hoče grof morda še mene v to nesreču pripraviti!
 62 II  |               bo prišel o polnoči s še dvema beriča tudi v meniški
 63 II  |        prosto moje pote iti." ~"Kaj še!" – mu Tona v beseda pade. –
 64 II  |          pod Mlinarjevem kozolcu je še dosta lanske kuružine; lahko
 65 II  |    voglajnskoga mosta je stal kakor še dan današnji Turkov mlin. ~
 66 II  |           Voglajna, od zadnje plohe še malo naraščena, je šumela
 67 II  |            vetra, saj je vse mirno, še listek na jagnetu se ne
 68 II  |             čestiti meniški opravi; še celó roke Vajne beričke
 69 II  |             resnobnog dojde, kar pa še misliti ni, al nimata meče
 70 II  |            doda – "to hočem i moram še nocoj izpeljati, ako ne
 71 II  |         celó bezuzpešno se vračati. Še to noč se hočem s nji kratkočasiti."– ~
 72 II  |             široki nož. "S kteri se še nocoj kratkočasiti hočeš?
 73 II  |      isposlanoga ogleduha. Komaj je še to besedu zgovoril, tako
 74 II  |            psovati, i gotovo bi bil še več psovk jim nabesil, da
 75 II  |            ne bi bila Janezeva pest še ožje zavratnik zazajnkala. ~"
 76 II  |          zaslužujete Vi grof, da se še roka pravice Vas ne dotakne,
 77 II  |           položaj, i previdi, da bo še naj bolje, da on prvi svoje
 78 II  |         mirno svoj pot iti –" ~"Kaj še!" – mu Janez besedu zasukne. "
 79 II  |            nisu pri volji! To bi pa še bila to prava!" – ~"Vidim,
 80 II  |       Nadariti Vas hočem, kakor Vas še nobeden nadaril ni, i nadaril
 81 II  |         postaral. Kaj enakoga se mu še ni pripetilo. Razideju se,
 82 III |     gornjega celjskoga grada, ko je še v njem skoro vse leno v
 83 III |           se dvigati začela. Vse je še bilo tiho i mirno le zgona
 84 III |             ura uže šest, al vse je še v njem kakor izvmrlo, le
 85 III |            vse pri gmahu. Brlela je še luč v lešerbi, akoravno
 86 III |          spred seboj, kteromu je le še malo časa za življenje odmerjenoga,
 87 III |            opet proklete sitnarije. Še streha mi ne bi na gradu
 88 III |             toga grada, kamor nista še nikada ne mesec ne solnce
 89 III |            kakšnoga ste vi! – O! ni še spretekla zadnja kaplja
 90 III |          najdle. I to skoro, dok si še v popku, rožica; dok še
 91 III |             še v popku, rožica; dok še nobeni metulj ni sesal tvojega
 92 III |           zasmeji i od samoga smeha še besedice spregovoriti ne
 93 III |           okno gleda. Grofica se pa še zmiraj smeji, i še zmiraj
 94 III |            se pa še zmiraj smeji, i še zmiraj bolj, tako da še
 95 III |             še zmiraj bolj, tako da še celo grofovi resnobno-grenki
 96 III |         okna k nji obrne, i šaljivo še dostavi – "uže vem, mesec
 97 III |             bi se mi vsvinčilo! Ako še ni današnji dan od boga
 98 III |             Malko zadrmlje. Pol ure še ni tako dremal, kar ga sdrami
 99 III |             napičeni, bil bi gotova še par dni okleval v grad priti." ~"
100 III |   okoljšinah je najbolje se vdati i še večim zapletkom v okom priti,
101 III |             pri vsaki jegovi besedi še bol kamenelo. Beriči svežeju
102 III |           zmed vsih ogleduhov, i da še vrh svoje pogojene plače,
103 III |           taku zadregu pripravil. ~"Še enkrat" – mu grof na zadnje
104 III |             grof na zadnje reče, – "še enkrat se hočem poslužiti
105 III |             Ogleduh, čuvši, da grof še ni zgubil celo povzdanje
106 III |        poznata – i laž je, da ne bi še te okorne Teharčane v svoji
107 III |           vlovil!" – Hotel je morda še dalje naštevati dokaze svoje
108 III |           kakor je prišel, akoravno še zmiraj ponižno, pohlevno,
109 III |         prilizljivo, al kakor se bi še drugač obnašanje plitvih
110 IV  |     bljižnjih travnikih. Po vasi je še vse spalo. Skoro se iz visoke
111 IV  |             Prej ko se razideju, si še vzajemno besedu založiju,
112 IV  |             Mlinarjev i Šimekov sta še morala nekoliko pota skupaj
113 IV  |        nikada storil. Bal se bo nam še enkrat v oblast priti. Izbij
114 IV  |             spreobražile! I kar sàm še včera za naj veče čestenje
115 IV  |          nesreča dozdeva. Kar mi je še včera srce ogrevalo, mi
116 IV  |           po meglah ogledaju; potem še le greju drušinu budit.
117 IV  |       odzgonilo, i zvezda danica se še ni otrnula, i Ti uže takaj
118 IV  |          Janez Te pa naj spremi," – še dodaju, ko ga zapaziju – "
119 IV  |             ga zapaziju – "da se Ti še pri belem danu kaj ne pripeti,
120 IV  |          glavo vzdigne. Kakor da ga še čutila ne bi š njim v lovpu
121 IV  |         tako neredno opravljena. Pa še zmiraj si tako zamišljen,
122 IV  |             bil pri mlinu zraven, i še ko vojvoda! Toga se bojim,
123 IV  |             bilo kakor pri snočnem. Še enkrat se po beraču ozre
124 IV  |            bil vznemiril, ali morda še po krivici strašil. To da
125 IV  |     navadnih hišah, i prvo opravilo še ni minulo, ko sta uže nazaj
126 IV  |        mrtev kakor živ, i vendar je še svoje osušene roki stegoval
127 IV  |        iskat. Uže dolgo, al morebit še nikada poprej, ga nisu vaščani
128 IV  |         velikem oltarju boga moleč; še enkrat zdihne, pogleda milo
129 IV  |            i pobožno iz crkve poda. Še Marjetice v crkvi ni zapazil,
130 IV  |          skup snajti. Tukaj je bilo še več ljudstva, kakor doli
131 IV  |        naravno! Celjski gizdelim si še srce prav ni vzel svoju
132 IV  |           ognjišče. Hej, kako se je še starka vrtela i obračala
133 IV  |              da mi na moje vprašnje še odgovora ne daš!" ~"Meni
134 IV  |        Janez – "kakor jetniku, kter še ni pred sodbi stal, i še
135 IV  |            še ni pred sodbi stal, i še ne ve, kaj ga čaka." ~"Pa
136 IV  |            se Tvoja žalost nazadnje še mene prijela bo, – kaj pa
137 IV  |             svoju juhu, kakor da se še zmenil ne bi za to kar fantje
138 IV  |         pela bo, ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju zasačimo!" – ~
139 IV  |             svoje roki nad njim, da še v pravi čas pridemo doli
140 IV  |          mladenči, Vi fantje, kteri še niste za plug prijeli, Vaša
141 IV  |           uže začelo razhajati; kar še enkrat glasonoša v rog zatrobi.
142 IV  |        vrnulo viditi i slišati, kaj še pride. Sám grof stopi iz
143 IV  |            njim govoriti. Na zadnje še celó stara Martnačka do
144 IV  |             ne smeš zameriti, da Te še zmiraj tikam, ako si ravno
145 IV  |            si bil pri meni. – Al se še kaj spomneš, kako sàm Ti
146 IV  |         požigali, dekleta lovili, i še več drugih! – Sdaj su Te
147 IV  |           mislila, da mi bo bog dal še to sreču doživeti, ko uže
148 IV  |          nikada ne bom pozabila, da še makar sto let živim, kako
149 IV  |          kmal opet izačne: – "Al se še kaj spomneš Janez, kako." –
150 IV  |          odnesli, drugač ne bi bilo še tako hitro konec govorjenja. ~
151 IV  |              d. Blizo do polnoči su še veseli skupaj bili. Šimekov
152 IV  |             zbeži. K volitvi je bil še ravno toliko prav došel,
153 V   |           povelje od grofa, da mora še danas stražu v Bežigradu
154 V   |            predrznim sporočilom, da še besedice črknul ni; sámo
155 V   |         omaknuti, drugač bi ju bila še kakšna slabost napadla.
156 V   |          mezila, da se je vidilo da še ni popolnoma mrlič. Okovana
157 V   |               Al človečka podoba se še zmenila ni, ne za njega,
158 V   |        zastonj – človečka podoba se še zmiraj enakomerno po snopiču
159 V   |         fantje skoro bili spoznali, še gluh. – – – Groza vse pričejoče
160 V   |         Prevelika jegova slabost mu še govoriti mnogo ni pripuščala.
161 V   |            skrit, da mi služi morda še enkrat v spoznavno znamenje.
162 V   |      položiti. ~S Tonetom pa gresta še druge ječe preiskavat. Bilo
163 V   |        noter. To je Janeza i Toneta še bolj radovedne storila.
164 V   |             nobeden v obraz viditi; še govoriti ni mogel umevno!
165 V   |        govoriti ni mogel umevno! Po še lepi obleki se pa je koj
166 V   | četirdesetletnoga zapora mu je celó še zadnje moči polomilo. ~"
167 V   |            daj mi rokó, dok da moja še ni omrzlela. O smrt mi bo
168 V   |          Tudi Tebi, grof Erman, ako še živiš, ki si me zakopal
169 V   |             ni dano, da bi Te mogel še enkrat viditi, al bar Tvoje
170 V   |             mi je ostala. Daj mi ju še enkrat v roke, da ju še
171 V   |             še enkrat v roke, da ju še enkrat otipljem kalior sàm
172 V   |          pritržil. Ko je jegovi sin še mali dečec bil, se je prigodilo,
173 V   |             vse blago nesti. Ta čas še ni bilo ceste med Trstom
174 V   |   hudodelnik biti. – Od toga ropa i še več enakih je rod celjskih
175 V   |          več na misel prišlo, da ga še enkrat bo i sicer tukaj
176 V   |             Oj solnčce! solnčce!" – še zadnjikrat spregovori – "
177 V   |        tvoje ogrevajoče žarke čutim še enkrat na svojem obrazu.
178 V   |             moj dragi sin, s bogom! Še enkrat se Ti zahvaljujem,
179 V   |           svoje usta ga stisnuti. – Še enkrat čuti sin jegovu žilu
180 V   |           žilu v svoji roki vdarti, še en globoki zdihljej – i
181 V   |          sdaj v ječi, sámo da bi mu še oče živeli! ~"Ne zamerite" –
182 V   |        Janez dalje govori – "da Vas še nekaj vprašam. Djali ste,
183 V   |           To je bil lov po dobravi! Še marsikteroga je razdvojil
184 V   |           omagvati. Le branil se je še. Janez, to opazivši, skoči
185 V   |           do sdaj ni pred oltarjem, še manj pa pred človekom klekal!
186 V   |           papežu. Janez mu nazadnje še celo jegovi meč nazaj dá
187 V   |           mogoče grad zapustimo. Ja še sdaj grofu ne zaupam i mu
188 V   |            srce skrčilo kakor morda še nikol poprej. Al kakor sàm
189 V   |        poprej. Al kakor sàm rekel – še se ne zanašam v njegove
190 V   |            vse oslobodili. Nazadnje še celó grad vžgeju v očito
191 V   |         obvelja, i Janez mu obljubi še danas proti ogerski meji
192 V   |           do grofa! – Kdor zmed Vaš še nadalje hoče služiti grofa
193 V   |           hočem grofovi roki oteti. Še danas odrinem na Ogersku.
194 V   |            predrzno bi bilo od mene še dalje bivati med Vami. Tam
195 V   |          deliti, pokleknite, ter mi še enkrat ponovite svoju prisegu!" ~
196 V   |              al saj je on sam morda še več tolažbe bil potreben.
197 V   |           Pengarjevih pa prosi, naj še nocoj Marjeticu h kakšnomu
198 V   |          slavno se povratiti. On je še mladenč, i mladenč mora
199 V   |         tursku vojsku, i vendar sàm še živ!" ~Ali su te besede
200 V   |        Marjetičnih besedah ju Janez še enkrat srčno objame – še
201 V   |            še enkrat srčno objame – še en celov, še en zdihelj,
202 V   |         srčno objame – še en celov, še en zdihelj, še en stisek
203 V   |            en celov, še en zdihelj, še en stisek roké, – i komaj
204 V   |      lepšega junaka od mene! ~"Sdaj še pa vina sèm za popotnicu!" –
205 V   |          čez lipu zažene. Vslednjič še papežev poslanec k Janezu
206 V   |        blagoslov podeli, i nazadnje še popraša: na čim bi ga opet
207 V   |             opet spoznal, ako bi ju še kada osoda skup pripeljala. "
208 V   |          zaukaju, prah se vzdigne i še dolgo, ko su fantje uže
209 V   |         dalč za dobravi bili, se je še čulo kopitenje konj kada
210 V   |        srečni povratek. Nazadnje je še to potihnulo. ~Ne oplotja
211 V   |             uže unkraj Blagovne, ko še en fantalin za njim prijezdi,
212 V   |           Vrni se domu! Mlado fante še nisi zrelo za boj! Zakaj
213 V   |         Zakaj nas vstavljaš!" ~"Saj še komaj hlače nosiš" – dostavlja
214 V   |             motaj i krave pasi; meč še ni za Tvoju pést! Le brže
215 V   |            svojega, kleseta, pa nam še enkrat lepo pozdravi vse
216 V   |         Laže, kdor to pravi, da sàm še deček" – jim fantalin razžaljen
217 V   |        nasproti. – "Ako mi se brada še ni vcimila, imam pa toliko
218 V   |            Vam prijezdil. Prav živo še kopita vzdiguje, akoravno
219 V   |  Stolnem-belem-gradu počivati, kjer še zmiraj ni bila sbrana cela
220 V   |            ko previden vojskovodja, še tisti večer svoju vojsku
221 V   |                po sekiri sgrabi, pa še ljuteje turske glava kala
222 V   |             zelenka zginul, napneju še enkrat vso svoju moč i kmal
223 V   |       ranjenca janičarskih napadov. Še v pravem času ga zagleda
224 V   |             Ti je gotova ako se nam še nadalje drzno zoperstavljaš!" ~"
225 V   |             rane ovežem; morebit je še moč ga smrti oteti. Drugač
226 V   |             Arabčanu sekiru, dvigne še enkrat teharsko bandero
227 V   |            pridši, položita le malo še dihajočega na svilnate blazine.
228 VI  |       ranjenimi al mrtvo obleženimi še najti mislil. Tudi teharski
229 VI  |          ženske srajce. Ko nazadnje še celó tudi rudeče všito ime "
230 VI  |           nič ne veš, kjer celi pot še očesa odprl nisi. On je
231 VI  |          jegovi sužen biti, sámo da še enkrat svojega tovarša vidim,
232 VI  |           Marjetica. ~"Pristavil je še, ko sàm ga prašal, kaj ta
233 VI  |           bolečin več! Koj danas bi še lahko odrinuli!" ~"Ranarnik" –
234 VI  |            služe odvrne – "kaže, da še naj manj mesec dana trebuješ,
235 VI  |            vendar nemogoče, kjer se še naša baka ni iz Algira povratila." ~
236 VI  |           nakudljenih sužnjev, kamo še s tim hočete!" ~Turk se
237 VI  |          njega obeča, al Arabčan se še ne zmeni za kupčiju. Nazadnje
238 VI  |        škoda za vsaku besedu, ki ju še dalje zavolj toga zgubite!" –
239 VI  |            Toliko zlata, kolikar ga še cel sužen ne tehta!" ~"Vi
240 VI  |            imel je v premoženju, da še sam ni vedil kaj i koliko,
241 VI  |          pomude, na drugu barku, ki še danas, bog ve kam, odrine.
242 VI  |         kodar mu celó up bo odvzet, še kada svoje Marjetice ljubiti,
243 VI  |            sužnje na krov. Janez se še zmenil ni za to pozvanje,
244 VI  |             sprimeta, i le trenutek še, i globina bi jih požrla
245 VI  |           ljubezen i podporu. Vsaku še tako majhnu želju jim hočem
246 VI  |             dobil vsaki odkupljenec še toliko denarja, da je mogel
247 VI  |         krstjanskih vsužnjencev, ki še v Algiru zdihujeju po turskih
248 VI  |           toliko bogatstvo nazadnje še napuhom navdalo! Imam hvala
249 VI  |           potrebe, i vrh vsega toga še dvoje zdravih dlanov! Kaj
250 VI  |           zdravih dlanov! Kaj mi je še več treba k mojemu gospodarstvu,
251 VI  |       objame, ko mladenča, kakšnoga še ni najdel v nobenom drugom
252 VI  |        trati igrali. Dimnjaki su se še popoldan veselo kadili, –